150 let Goršičevih orgel v Ribnici

19. oktobra 2024 je župnija Ribnica praznovala 150. obletnico Goršičevih orgel (Op. 19, 1874), ki so postavljene v njihovi župnijski cerkvi sv. Štefana. Gre za največje izvirne Goršičeve orgle, ki so bile še v celoti izdelane v njegovi delavnici.

K počastitvi obletnice je prispevala tudi Organistica, in sicer s predavanjem o mojstru Francu Goršiču, njegovem življenju in delu, o zgodovini orgel v ribniški župniji in o lastnostih in posebnostih obstoječih Goršičevih orgel.

Zgodovina orgel v Ribnici

V letih 1758/60 je v stari ribniški cerkvi postavil orgle znameniti orglar Franc Ksaver Križman, ki naj bi se orglarstva učil tudi pri Petru Nakiću v Benetkah. Izdelavo teh orgel mu je zaupal tedanji ribniški župnik Janez Jakob Bajec. Iz zgodovinskih zapisov zvemo, da se pred tem v cerkvi že stale orgle, ki so se umaknile Križmanovim orglam. O tem priča ribniški dekan Anton Skubic v svojem delu Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine.

Ugotovljeno pa je, da so bile Križmanove orgle leta 1760 dogotovljene in v rabi. To vemo namreč iz priporočilnega pisma, ki ga je Bajec izstavil 26. oktobra 1761. V tem pismu priporoča Križmana vsem cerkvenim predstojnikom kot učenega svetnega duhovnika in izvežbanega izdelovalca orgel. V pismu pravi, da je pred letom postavil njemu nove orgle ter hvali ljubki, a krepki glas, čudovito različnost registrov in glasov ter stanovitnost instrumenta; čudili so se vsi poslušalci in oni, ki so orgle preizkušali, pa tudi vsi glasbeni izvedenci. Mojster je uporabil novo vrsto mehanike, po kateri je postala igra na orglah lažja, glas mehkejši, odmev močnejši. Piščali posnemajo skoro vsa glasbila in celo človeški glas.

Dekan Anton Skubic

Priporočilno pismo Janeza Jakoba Bajca je pripomoglo, da je Križman dobil naročilo za nove orgle v ljubljanski stolnici.

Križmanove orgle v Ribnici niso dolgo pele. Že leta 1775 so namreč pogorele v požaru, ki je zajel cerkev. Naslednik Janeza Jakoba Bajca, arhidiakon Janez Krstnik Kobal, je kmalu poskrbel za nove orgle. Naročil jih je pri celjskem orglarju Anton Scholzu, nasledniku znamenite Janečkove delavnice. Scholz je orgle v Ribnici postavil leta 1782. Orgle so bile značilen predstavnik slovenskega poznega baroka.

Ko je ribniška cerkev postala premajhna, so jo podrli in leta 1873 sezidali novo, ki stoji še danes. Scholzove orgle so na koru nove cerkve igrale do leta 1874, ko so jih prodali podružnici Svete Trojice v Hrovačo, kjer stojijo še danes.

Leta 1874 so se Scholzove orgle morale umakniti sedanjim orglam, ki jih je kot svoje 19. delo izdelal ljubljanski orglarski mojster France Goršič. S 26 registri so te orgle največje ohranjeno Goršičevo mehansko glasbilo s sapnicami na poteg.

Orgle imajo tudi manualno in pedalno zvezo ter prosto kombinacijo za prvi oz. drugi manual. Obseg manualnih tipk je od C – g³ , pedalnih stopalk pa od C – d¹. Kovinske piščali so izdelane iz najkvalitetnejšega kositra, veliko pa jih je tudi lesenih (smreka, hoja, bukev in hrast). Prospektne piščali, ki so najkvalitetnejše, je med prvo svetovno vojno rešil dekan Anton Skubic, sicer bi jih, podobno kot zvonove in cinaste piščali, odvzeli za vojne potrebe. Glavni dvogubni meh danes polni ventilator, še vedno pa se ga lahko tudi tlači. Ribniške orgle so danes v Sloveniji največje, še povsem izvirno ohranjene, mehanične orgle iz 19. stoletja, pa tudi preteklih stoletij nasploh. Zaradi tega imajo še prav posebno zgodovinsko vrednost.

Dispozicija orgel >

Popravila orgel

Ob letošnjih meritvah orgel za izdelavo dokumentacije je bil po naključju odkrit napis na sapnici, kjer je navedeno, da je 26. novembra 1912 orgle popravljal Alojs Kopač iz Šentvida pri Ljubljani.

Po drugi svetovni vojni je zob časa že temeljito prizadel orgle. A šele leta 1987 jih je obnovila orglarska delavnica Ottitsch z avstrijske Koroške. Blagoslovil jih je škof Stanislav Lenič. V nagovoru je pomenljivo dejal:

Kakor se mnoge piščali v orglah družijo v en zvok, tako naj bodo tudi ribniški farani povezani v medsebojni ljubezni in bratstvu!

Škof Stanislav Lenič

Kasneje so Goršičeve orgle doživele še dva posega. Leta 1996 sta domača organista zamenjala tesnila na sapnicah. Ob 150. obletnici posvetitve cerkve leta 2018 je Mariborska orglarska delavnica sanirala prospektne piščali.

V štiridesetih letih od večje obnove delavnice Ottitsch se je stanje inštrumenta zaradi lesnih zajedalcev, staranja materialov in neugodnih klimatskih vplivov močno poslabšalo. Tako bo čimprej potrebna ponovna temeljita restavracija, če želimo, da bo inštrument služil tudi naslednjim generacijam.