Orgle so glasbena in tehnična čudesa, ki imajo dolgo in bogato zgodovino ter so bile pomemben del cerkvenega in posvetnega glasbenega življenja skozi stoletja. Zbiranje arhivskega gradiva o zgodovinskih orglah ima ključen pomen za razumevanje tehničnih in glasbenih vidikov teh inštrumentov. Omogoča nam vpogled v preteklost, razumevanje dogajanj in sprememb skozi čas.
Pri raziskovanju orgel si prizadevamo pridobiti arhivski material, ki vključuje stare fotografije, pisna gradiva, načrte, zapise vzdrževanja in popravil ter zgodovinske informacije o posameznem inštrumentu in njegovih graditeljih. To nam omogoča proučevanje edinstvenih značilnosti inštrumenta, razvoja oblikovanja in izdelave, predelav, dodelav in uporabe le-tega skozi čas. Zanima nas, kakšno orodje so nekoč uporabljali pri delu in s kakšno tehniko je potekala izdelava. Na podlagi zbranih informacij bolje razumemo okoliščine nastanka in nadaljnjih predelav, vse do razlogov za morebitno uničenje orgel.
Poleg samega inštrumenta želimo dobiti vpogled tudi v življenje orglarskih mojstrov in njihovih družin, sodelavcev in drugih orglarjev, s katerimi so bili v stiku ali so se pri njih učili. O njihovem življenju, kako so doživljali svet, kaj je bilo za njih lepo in sveto, kakšne so bile njihove vrednote … o vsem tem pričajo stare fotografije in razglednice, osebni predmeti in pisma, objave v starih časopisih, matični dokumenti, licence in dokumenti iz zemljiških katastrov.
Za zelo stare orgle je vsak poseg v inštrument zahtevna naloga. Arhivsko gradivo, kot so načrti, tehnični zapisi in fotografije, pomaga izvajalcem restavriranja, da lahko natančno ohranijo prvotni slog, zvok in tehnike izdelave. Navsezadnje je arhivsko gradivo lahko inspiracija za sodobne graditelje orgel, saj lahko služi kot vir navdiha za oživitev starih tehnik izdelave in slogovnih elementov v novih kreacijah.
Zbiranje arhivskega gradiva o historičnih orglah zahteva natančnost, skrbnost in sodelovanje med različnimi ustanovami: javnimi in zasebnimi oz. družinskimi arhivi, cerkvami, muzeji, z drugimi raziskovalci in lokalnimi skupnostmi – obiskujemo jih in vzpostavljamo stike tako v Sloveniji kot tudi v tujini. V pomoč so nam tudi sodobne informacijske tehnologije.
Ohranjanje arhivskega gradiva nam omogoča, da se zgodovina ne izgubi. Pomembne informacije o preteklosti in kulturi postanejo na voljo javnosti, kar je še posebej pomembno za vse raziskovalce, ki želijo pridobiti zanesljive in verodostojne podatke.