Dvaindvajsetega decembra 2023 je v prostorih glasbene zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani potekala slovesna predaja zapuščine orglarskega mojstra Ivana Milavca. Dogodek je organizirala Alenka Bagarič, skrbnica tamkajšnje glasbene zbirke. Za topel sprejem in vodenje po redko obiskanih prostorih knjižnice in njenih zakladih pa je poskrbel Matjaž Lulik, vodja zbirke starih tiskov.
Po uvodnem pozdravu je potomka Ivana Milavca Nevenka Škrlj podpisala pogodbo o predaji zapuščine. Temu sta sledila skupno fotografiranje in kratek pogovor o pomenu dogodka za orgelsko in glasbeno umetnost v Sloveniji.
Foto: Tomaž Bešter
Nato smo bili povabljeni na ogled rokopisne zbirke, kjer smo si ogledali rokopis Spominčic skladateljice Josipine Urbančič Turnograjske (1833–1854), slovenske pripovednice, pesnice, pianistke in skladateljice, katere pot glasbenega udejstvovanja je moč razbrati iz treh del Mire Delavec Touhami s prepisi pisem, izmenjanih med Josipino in njenim bodočim soprogom Lovrom Tomanom (1827–1870). Josipina ni imela nobene profesionalne glasbene izobrazbe, kaj šele kompozicijske, a je kljub temu veliko prispevala k bogastvu in raznolikosti hišnega muziciranja. Njena štiri objavljena klavirska dela, Spominčice, Milotinke, Zoranka in Zoridanka (Zbrana dela za klavir, Založba Bogataj, 2022), so zložena v plesnih oblikah in so bila namenjena igranju v ožjem krogu t. i. salonske glasbe. Skladbe so nastale v zadnjih letih skladateljičinega mladega življenja (1850–1854). Da je bila avtorica vešča v igranju klavirja, pričajo zapisi skladb in izbor tonalitet (Es- in Des-dur, F-mol) z zahtevnimi pasažami in akordi.
Skrbnik zbirke starih tiskov Matjaž Lulik nam je na koncu ogleda predstavil še prvo pravo slovensko cerkveno pesmarico Ta celi catehismus (Wittenberg, 1584), ki vsebuje pesmi Primoža Trubarja in Sebastijana Krelja, njen urednik pa je bil Jurij Dalmatin.
Naš ogled se je končal v enem od najpomembnejših prostorov NUK-a, in sicer v trezorju, kjer so shranjeni največji zakladi naše kulture. Rokopisi slovenske moderne oz. slovenskih modernistov so na nas naredili velik vtis. Temu bi dodal še osnutke pesmi Srečka Kosovela (1904–1926), napisane na kuhinjski papir.
Foto: Tomaž Bešter
Kulturna dediščina predstavlja zgodovino naroda, je neprecenljiva zapuščina prihodnjim rodovom in bogat vir informacij o naših prednikih. Del tega je tudi najdena zapuščina Ivana Milavca. Skozi pisano besedo, književnost, znanstvene raziskave in umetniška dela se izražajo misli, izkušnje in vpogledi posameznikov ter celotne skupnosti. Preučevanje pisnih virov nam omogoča, da razumemo preteklost, se učimo iz nje in razvijamo nove ideje za prihodnost. Pomemben vidik kulture in intelektualne zapuščine je tudi njen vpliv na medkulturni dialog in razumevanje med nami. Izmenjava idej, umetnosti in znanja bogati naš svetovni nazor ter spodbuja spoštovanje in sodelovanje med ljudmi različnih kultur.
Zahvala za odkritje Milavčeve zapuščine gre še posebej njegovi potomki Nevenki Škrlj, ki je NUK-u predala ohranjeno Milavčevo dokumentacijo in s tem poskrbela za boljše ohranjanje neprecenljivega dela naše kulturne dediščine. Zahvala gre tudi Tomažu Sevšku Šramlu in Juriju Dobravcu za pomoč in nasvete ter obsežno katalogizacijo zapuščine. Ohranjena zapuščina je odslej v celoti dostopna v glasbeni zbirki NUK-a v Ljubljani. V pripravi je tudi njena digitalna različica.
Leta 2024 praznujemo 150-letnico rojstva Ivana Milavca. Ob tem upam, da nam v sodelovanju z inštitucijami in društvi uspe organizirati simpozij in razstavo ter druge spremljevalne dogodke, ki si jih pomembni jubilej zasluži. Odkritje Milavčeve zapuščine je tako dober uvod in motivacija za nova spoznanja in povezovanja. Ob tem bi rad poudaril pomen pisane in brane besede, ki pri mlajših generacijah žal nima ustrezne veljave. V skupnosti, ki ceni in neguje svojo kulturo ter pisno in intelektualno zapuščino, se krepijo pripadnost, identiteta, ustvarjalnost in razumevanje med ljudmi. To pa prispeva k bogatitvi človeškega duha in gradnji boljše prihodnosti.
Luka Posavec
