Stanje in predlog obnove Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici

Orgle Ivana Milavca v ljubljanski stolnici so eden redkih ohranjenih inštrumentov pozne romantike tako v Sloveniji kot tudi v širšem evropskem prostoru, zato so izredno pomemben zvočni dokument. Z 52 registri na treh manualih in pedalu jih je Ivan Milavec postavil leta 1911, popolnega in sistematičnega vzdrževanja pa orgle niso doživele že vse od leta 1931, ko jih je orglarski mojster Franc Jenko (1894–1968) temeljito izprašil, očistil in uglasil. Po dolgih 90 letih le osnovnih vzdrževalnih del je podroben ogled inštrumenta spomladi leta 2021 razkril, kako obsežno sta ga prizadela zob časa in uporaba brez premora, zaradi česar so orgle postale neustrezne za sodobno rabo, zlasti v liturgiji in koncertni dejavnosti.

V kakšnem stanju so orgle in kakšen bo obseg njihove obnove?

Strokoven pregled orgel v ljubljanski stolnici je izpostavil vrsto težav na inštrumentu, in sicer poleg tehnične dotrajanosti in zvočne neuravnoteženosti še vrsto napak, ki izvirajo iz starih posegov. Obnova bo zato morala biti celovita restavratorska in orglarska intervencija, katere cilj je ohraniti zgodovinsko izvirnost, izboljšati funkcionalnost ter zagotoviti trajno uporabo v liturgiji in koncertni dejavnosti.

Orgelske omare

Za obnovo orgelskih omar je treba nujno pridobiti mnenje ZVKDS-ja in pred poseganjem je treba uskladiti mnenja ZVKDS-ja, komisije za obnovo orgel in izbranega orglarja.

Pri usklajevanju mnenj in sprejemanju odločitev pa je treba obvezno upoštevati še sledeče elaborate:

Pregled stanja orgelskih omar izkazuje, da jih je treba znotraj in zunaj temeljito očistiti in ustrezno obnoviti, in sicer:

  • Na orgelskih omarah so vidne posledice vlage, predvsem talne, in lesnega črva. Zlasti na lesenih delih (na sapnicah, piščalih in podporni konstrukciji) je prisotna plesen, največ jo je na spodnjih delih omar. Težave s plesnijo je treba rešiti karseda celovito. Prizadete dele je treba očistiti z ustreznim čistilom proti plesni in jih nato impregnirati proti nadaljnjim napadom. Potreben je temeljit razmislek o dolgoročnih ukrepih proti plesni, kot je npr. zagotoviti zračenje orgelskih omar.
  • Orgelske omare imajo poškodovano tako zunanjo barvo kot tudi rezljano okrasje, ki ga je treba pri obnovi analizirati, ovrednotiti in ustrezno rekonstruirati. Počeni rezljani okraski nad spoji konstrukcije in reže na nekaterih spojih so posledica premikanja omar v preteklosti.
  • Preveriti je treba vse nosilne konstrukcije za trdnost in ustrezno orientacijo rasti lesa nosilcev. Ob obnovi naj se ustrezno uredijo vrata, ki se odpirajo na orgelski zapah, tečaj ali ključavnico. Ključavnice zaradi predelav in obrabe ne tečejo več gladko, zato jih je treba pregledati, namazati, nastaviti in po potrebi zamenjati.
  • Med obnovo je treba odstraniti neustrezno elektrifikacijo orgelskih omar. Pred ponovno elektrifikacijo (razsvetljava znotraj in zunaj, električne vtičnice) je treba izdelati ustrezen načrt elektrifikacije.
  • Urediti je treba tudi potrebne in ustrezne dostope do omar in orgelske tehnike. Zaradi neprimernih dostop so se namreč omare in tehnika poškodovale, vzdrževanje instrumenta pa je skoraj neizvedljivo. Da dosežemo dolgoročno rešitev je potreben premišljen pristop iz že znanih praks (npr. poglobitev oz. premik orgelskih omar za pridobitev vzdrževalnih dostopov in prehodov, ureditev pohodne strehe orgelskih omar, možnost odpiranja strehe orgelskih omar za dostop do piščali, možnost dograditve zunanjih dostopov …).
Srednja orgelska omara z vidnimi poškodbami zunanjosti (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
Foto: Organistica

Orgelski igralnik

Igralnik je postavljen pred orglami tako, da organist gleda proti oltarju. Nagibna registrska stikala so razvrščena levo in desno od manualnih klaviatur.

Pregled stanja igralnika je pokazal, da so potrebni sledeči ukrepi:

  • Igralnik je treba ob obnovi ustrezno dokumentirati (izris načrta), kar bo omogočalo lažje vzdrževanje.
  • Pri obnovi oz. rekonstrukciji barve orgelskih omar je treba posebno pozornost posvetiti tudi usklajeni in ustrezni barvi igralnika, ki mora biti bolj odporna in vzdržljiva za obremenjene površine.
  • Med obnovo je treba odstraniti neustrezno elektrifikacijo igralnika. Ob izvedbi del pa je treba urediti tudi t. i. »stalne goste« orgelskega igralnika, in sicer integracijo sistema za projekcije pesmi, komunikacijo z zakristijo, ozvočenje organista, kamero za spremljanje bogoslužja ali koncerta.
  • Obnoviti je treba pritisne gumbe stalnih in prostih kombinacij. Prav tako se obnovi nedelujoče pedalne stopalke za vklop/ izklop (Mezzo – Forte, Forte, Tutti, Sup. okt. zv. I, I. Manual proč, Poljubna komb.). Pozornost je potrebno posvetiti tudi obnovi mehanizma Crescendo.
  • V igralniku je treba očistiti vse sestavne dele, vključno z navoji na žicah, ki se jih po potrebi zamenja oz. rekonstruira, tako da bo omogočeno zanesljivo delovanje in enostavno vzdrževanje (regulacija).
  • V igralniku so sledi aktivne plesni. Ob obnovi jo je treba zatreti z ustreznimi sredstvi.
  • Luč za osvetlitev pedala je treba zamenjati z novo in znotraj igralnika ustrezno urediti električno inštalacijo.
  • Glede osvetlitve notnega pulta se je treba dogovoriti za ustrezno rešitev. Prav tako se je treba dogovoriti, kje in kakšno bo staro oz. novo vklopno stikalo orgel.
  • Predlagamo izdelavo kopije izvirne Milavčeve klopi z nastavljivim mehanizmom (kot npr. v uršulinski cerkvi v Ljubljani).
  • Neizvirne oz. kasneje dodane napisne ploščice je treba zamenjati s kopijo izvirnih. Odstraniti je treba napise s številkami registrov, nalepljene nad izvirnimi napisnimi ploščicami na igralniku. Po dogovoru se izdela odstranljiv sistem oštevilčenja nagibnih registrskih stikal.

Manualne klaviature: obsegajo 56 tonov, C-g3

  • Belo oblogo na tipkah manualnih klaviatur je treba očistiti, močno poškodovane obloge pa, po predhodnem posvetu, zamenjati z novimi.
  • V utorih za vodenje je treba zamenjati obrabljeno usnje in očistiti vodilne zatike.
  • Vse tipke se po obnovi na novo spolira, na okvirjih zamenja dotrajani podložni filc in klaviature ponovno uravna. Podložne letve v zadnjem delu klaviatur, na katere se naslanjajo tipke, se izravna in učvrsti.

Pedalna klaviatura: obsega 30 tonov, C-f1

  • Pedalno klaviaturo je treba očistiti, v vodilih zamenjati filc in usnje, po potrebi tudi vzmeti, ter klaviaturo na novo uravnati.
  • Stopalke, ki so črvojedne ali močno poškodovane, se zamenja z novimi. Stopalke se zaradi zaščite pred umazanijo premaže z odpornim oljem oz. temu primernim sredstvom.
Dotrajan orgelski igralnik (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
Foto: Organistica

Izdelava in montaža pomnilnika registrskih kombinacij

Določiti je treba željene specifikacije oz. možnosti pomnilnika registrskih kombinacij. Potreben je širok pregled znanih proizvajalcev oz. ponudnikov na domačem in mednarodnem trgu.

Priporočamo, da ob končani nadgradnji orgel izvajalec del izvede prikaz uporabe pomnilnika registrskih kombinacij in priloži ustrezna navodila za uporabo ter dokumentacijo nadgradnje.

Posebno pozornost je potrebno posvetiti:

  • umestitvi magnetov na dovolj dostopen del orgel
  • umestitvi električnih napeljav in njihovi varnosti
  • zanesljivemu delovanju pomnilnika
  • izvedbi sistema za več uporabnikov

Pri izbiri sistema je treba slediti primerom dobre prakse. Vzoren primer so npr. orgle orglarske delavnice bratov Link (Orgelmanufaktur Gebr. Link) v mestni evangeličanski cerkvi v nemškem mestu Giengen an der Brenz (Gebr. Link Orgelbau, Op. 450, 1906). Omenjene orgle se nahajajo na zahodni galeriji in so spomeniško zaščitene. Do danes so ostale večinoma nespremenjene in so edine velike orgle v južni Nemčiji iz poznoromantičnega obdobja. V sedemdesetih letih 20. stoletja so se le za las izognile pohabljajoči predelavi v neobaročni zvočni stil po načrtih Helmuta Bornefelda. Instrument ima 51 registrov na treh manualih in pedalu. Leta 2017 je bil na pobudo takratnega kantorja Christiana Barthena dodan reverzibilen sekvencer (nastavljive kombinacije). Komisiji za obnovo Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici se predlagamo, da si omenjeni instrument ogleda.

Vetrni ustroj

V orglah je električni ventilator znamke H. MEIDINGER & CIE BASEL (SCHWEIZ), tip: NTK 71, serijska številka: 102082, 950 rpm.

Potrebni posegi v vetrni ustroj so sledeči:

  • Električni ventilator je treba očistiti in obnoviti.
  • Za električni ventilator je treba izdelati novo leseno masivno zaščitno komoro z dodatno notranjo protizvočno izolacijo. Na sesalni loputi komore je treba poskrbeti za ustrezno filtracijo zraka. Pri postavitvi električnega ventilatorja na dno je treba vstaviti gumijasto podlogo (blažilce), da preprečimo strukturni hrup.
  • Preurediti je treba dovod zraka v glavni dvogubni meh, s ciljem, da se slišnost šumenja zraka zmanjša na najnižjo možno vrednost. Znotraj glavnega meha se lahko vgradi notranji zaporni ventil z valjčkom, ki zagotavlja dobro dušenje. Sistem za nožni pogon mehovja se ohrani in ustrezno obnovi. To vključuje tudi na novo pousnjenje polnilnega mehu s pripadajočimi ventili.
  • Vse mehove v orglah je treba odpreti, očistiti in zatesniti, glede na stanje pa tudi delno ali v celoti zamenjati iztrošeno usnje (na pregibih, predvsem znotraj). Podobno je treba na zunanjih vidnih površinah mehov zamenjati tudi modri papir.
  • Sapne kanale za dovod zraka v sapnice je treba očistiti, pregledati in po potrebi dodatno zatesniti ali po potrebi zamenjati oz. rekonstruirati (kartonski kondukti!).
  • Opečne uteži na mehovih je treba ob obnovi zaviti v ustrezen papir. S tem preprečimo razpadanje opeke.
Poškodbe na glavnem mehu v srednji orgelski omari (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
Foto: Organistica

Pnevmatika

Potrebni obnovitveni posegi v pnevmatiko so sledeči:

  • Zamenjati je treba vse dotrajane, obrabljene in poškodovane mešičke in membrane. Pri naročanju ustreznih mešičkov in membran je potrebno posebno pozornost posvetiti izbiri kakovostnega materiala in izdelavi. Naročilo materiala naj vključuje tudi dodatno zalogo, potrebno za nadaljnje vzdrževanje pnevmatike.
  • Za lažji dostop in s tem lažje vzdrževanje orgel je dobro pnevmatične svinčene cevi pri ponovni montaži speljati drugače, kot so sedaj. Same svinčene cevi lahko v določeni meri ohranimo, obrabljene in poškodovane pa je treba zamenjati z novimi oz. jih rekonstruirati. Na izpostavljenih mestih je treba poskrbeti za primerno zaščito cevi pred poškodbami.
Pnevmatika v srednji orgelski omari (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
Foto: Organistica

Sapnice

Da bo v prihodnosti omogočeno vzdrževanje sapnic lažje, jih je ob obnovi treba dokumentirati (izris načrta).

Kakšni so potrebni ukrepi za sapnice:

  • Vse sapnice je treba previdno odstraniti iz orgelske omare in jih v celoti obnoviti. Ves proces mora potekati v ustreznih in stabilnih klimatskih pogojih, podobnim tistim v cerkvi.
  • Po demontaži piščali je treba demontirati in očistiti tudi piščalne deske, pri čemer jih je treba tudi ustrezno utrditi in zaščiti proti lesnim zajedavcem. Poleg tega je treba ustrezno sanirati še razpoke in druge morebitne poškodbe na registrskih prekatih (kancelah).
  • Po čiščenju je treba preveriti tesnjenje na stožcih in po potrebi zamenjati usnje. Očistiti je treba navoje na žicah in vse stožčaste ventile na novo izravnati.
  • Poškodovane oporne piščalne rasterne deske se ustrezno sanira in po dogovoru ustrezno dodela.
  • Registrske kancele in spodnje strani piščalnih desk je ob demontaži treba preveriti, če so se zvile in jih je v tem primeru treba poravnati. Obnoviti je treba vse registrske ventile in zamenjati otrdelo usnje. Na registrskih kancelah je treba rekonstruirati izpustne registrske ventile.
  • Ob obnovi je potrebno zagotoviti ustrezen dostop do celotnega piščalja ter posebno pozornost posvetiti nosilni konstrukciji sapnic.
Pedalna sapnica, Subass 16” in Burdon 8′, severna orgelska omara (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
Foto: Organistica

Piščalje

Za piščali so potrebni sledeči posegi:

  • Vse piščali je treba demontirati, jih očistiti in obnoviti po ustaljenih postopkih.
  • Kovinske piščali je treba poravnati, popraviti in jim utrditi noge, ki so se sesedle zaradi teže, ter spajkati robove (uglaševalne izreze), ki so bili poškodovani pri uglaševanju.
  • Nekatere kovinske piščali so bile ob preteklih posegih v orgle neustrezno zamenjane s piščalmi neustreznih mer (zamenjava s piščalmi brez uglaševalnega izreza, zamenjava koničnih piščali s cilindričnimi piščalmi in zamenjane piščali nimajo prave višine nog). Takšne piščali je treba zamenjati s pravilnimi replikami.
  • Piščali v pročelju je treba po dogovorjenem postopku ročno ali strojno spolirati do prvotnega sijaja.
  • Na lesenih piščalih treba sanirati vse razpoke in lepljene spoje, ki so popustili. Enako se sanira tudi nastala črvojedina, poskrbi pa se tudi za ustrezno zaščito. Odviti je treba vse predložke in izenačiti reže. Zarjavele vijake spolirati, poškodovane pa zamenjati. Na pokritih piščalih je treba obnoviti in prilagoditi pokrove in zamenjati otrdelo usnje (modifikacija tesnjenja s filcom). Vse ročaje na pokrovih, ki so poškodovani ali zaradi črvojedine nimajo več potrebne trdnosti, je treba nadomestiti z novimi (replike). Enako je z replikami treba nadomestiti tudi dotrajane črvojedne noge na piščalih.

Intonacija:

  • Vsi registri bodo ponovno intonirani in uglašeni, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti ohranitvi izvirnega značaja Milavčeve intonacije.
Piščalje, I. manual, Principal 8′ (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
Foto: Organistica

Gradbena dela

Obnova orgel v ljubljanski stolnici bo priložnost in izziv tudi za potrebna gradbena dela, kjer bodo vključeni strokovnjaki gradbenih strok, od načrtovanja do izvedbe. Pri gradbenih posegih bo pomembno tudi sodelovanje z ZVKDS.

Načrt gradbenih del v grobem vključuje sanacijo severnega in južnega zvonika ter pevskega kora. Predvidena je obnova tal, ograje, oken, vrat, sten, elektrifikacije in ogrevanja oz. prezračevanja. Z ureditvijo dostopov in prehodov se bo povečala varnost, za večjo kakovost uporabe prostora in ustrezno vzdrževanje opreme pa bo pripomogel sistem za nadzor temperature in vlage.

Poškodbe na severni galeriji
Foto: Organistica

Stanje in predlog obnove Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici >

  • Poškodbe okrasja orgelskih omar (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Poškodbe v notranjosti srednje orgelske omare (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Vidne posledice lesnega črva in plesni na srednji orgelski omari (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Zaprašena in umazana notranjost orgelskih omar (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Zaprašena in umazana notranjost orgelskih omar (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Zaprašena in umazana notranjost orgelskih omar (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Dotrajana zunanjost orgelskega igralnika (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Dotrajana notranjost orgelskega igralnika (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Dotrajana notranjost orgelskega igralnika (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Električni ventilator v severni orgelski omari (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Glavni meh v srednji orgelski omari (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Sapni kanali v severni orgelski omari (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Sapni kanali v severni orgelski omari (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Sapni kanali v južni orgelski omari (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Pedalna sapnica, Principalbas 16' in pozavna 16', severna orgelska omara (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Sapnica I. manuala, srednja orgelska omara, spodaj (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Sapnica II. manuala, srednja orgelska omara, zgoraj (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Piščalje, I. manual, Kvintaten 8' (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Piščalje, II. manual, Burdon 16' (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Piščalje, III. manual, Oboa 8' (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

  • Piščalje, pedal, Salicet 16' (Ivan Milavec, Op. 26, 1911)
    Foto: Organistica

Sodelujoči

Župnija sv. Nikolaja, Ljubljana (stolnica)

Gregor Klančič, stolni organist

Tomaž Sevšek Šramel, organist in čembalist

Jurij Dobravec, organolog

Brane Košir, orglar

dr. Boštjan Roškar, konzervator restavrator, specialist za pohištvo