Zadnje Goršičeve orgle

Leta 1898 je Franc Goršič kot svoj 66. oz. zadnji opus izdelal orgle za cerkev sv. Lenarta v Svetem Lenartu nad Škofjo Loko. Kot izvemo iz Cerkvenega glasbenika (CG 1898, št. 7, 8, str. 62) je orgle je naročil in plačal domačin, notar dr. Jernej Zupanc. Na manualu in pedalu so imele 9 zvenečih registrov, pedalni in oktavno zvezo ter zbirnika Forte in Tutti. Avtor prispevka Fran Ferjančič navaja, da so bile orgle izdelane na stožce. Ker so bile orgle skupaj z cerkvijo leta 1944 uničene, do nedavnega nismo zagotovo vedeli, ali so bile narejene po mehanskem ali pnevmatskem načinu. Prav tako tega ni moč razbrati iz dopisa, ki ga je 24. junija 1913 za Premrlovo Statistiko orgelj ljubljanske škofije poslal Janez Borštnar, župnijski upravitelj pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko. Iz poročila, ki ga je v časopisu Slovenec (5. julij 1898, št. 149, str. 3) objavil p. Angelik Hribar, je iz stavka: »Škoda tudi, da te orglje niso po najnovejšem pnevmatičnem sistemu narejene, ampak na stožeke«, jasno razvidno, da so bile orgle mehanske. S tem je zavrnjena navedba iz prispevka Orgle Franca Goršiča, objavljenega leta 2020 v Cerkvenem glasbeniku (CG 2020, št. 113, str. 13–16).

Edini pnevmatski inštrument, ki ga je izdelal Franc Goršič, so orgle v župnijski cerkvi sv. Egidija v Mokronogu (Franc Goršič, Op. 65, 1898).

Dispozicija orgel

Dispozicijo Goršičevih orgel iz cerkve sv. Lenarta nad Škofjo Loko razberemo iz prispevka Frana Ferjančiča v Cerkvenem glasbeniku (CG 1898, št. 7, 8, str. 62).

Orgle so bile mehanične s sapnico na poteg.