Čemu dokumentirati orgle?

Dostikrat zaradi praktičnosti in optimizacije zavržemo staro in dajemo prednost novemu. A zgodovina in dediščina naših prednikov so naše korenine z bogatimi materialnimi in duhovnimi sporočili. Če se tega zavedamo, odkrijemo, da so nas prav vrednote, prepričanja, znanja in tradicije iz preteklosti izoblikovale v to, kar danes smo. Skozi razumevanje preteklosti oblikujemo tudi svojo prihodnost.

Zgodbe iz preteklosti so temelj naše prihodnosti

Dokumentiranje historičnih orgel je eden od načinov, ki prispeva k ohranjanju glasbenega in tehničnega izročila naših prednikov. S strokovnim in sistematičnim dokumentiranjem inštrumentov dajemo prihodnjim generacijam možnost, da bodo lahko bolje razumele odločitve in miselnost tako preteklega kot tudi današnjega časa. Podatki, ki jih pridobimo v procesu dokumentiranja inštrumenta, v veliki meri pripomorejo tudi k vrednotenju le-tega in k lažjemu sprejemanju odločitev, kako v bodoče ravnati z inštrumentom. Navsezadnje se s pridobljenim znanjem o starih inštrumentih porajajo tudi nove ideje, koristne za izdelavo novih inštrumentov.

Vrednotenje orgel

Orgle so kompleksen inštrument. Da bi jih ustrezno ovrednotili, se je treba zavedati, da njihove vrednosti ne določa samo zunanji estetski videz, pač pa predvsem njihova »vsebina«, ki je v veliki meri nevidna očem povprečnega opazovalca. Poleg te pa tudi zvok, ki ga proizvedejo orgle in odzvanja v prostoru. Tudi ta je fizično neoprijemljiv in neviden. Na zvok posameznega tona piščali vpliva več dejavnikov. Odvisen je od oskrbe z zrakom, konstrukcije piščali, intonacije in od prostorskih učinkov. Pri tem pa je estetika zvoka tisto, kar bi v večini primerov moralo predstavljati pomemben oz. najpomembnejši kriterij za presojo vrednosti inštrumenta. Zato so nam umetniško zanimive tiste orgle, ki so kakovostno izdelane, imajo kakovostno zvočno podobo ter zgodovinsko in muzikološko vrednost.

Strokoven, sistematičen in strukturiran pristop

Pri Organistici je razvoj postopka dokumentiranja orgel imel dva glavna cilja, in sicer:

1. razviti dokumentacijsko politiko in metodologijo
2. zbrati podatke in informacije o orglah, ki lahko služijo kot empirična podlaga za kasnejše primerjalne študije konstrukcije in tehnike izdelave inštrumenta

Pomembna pridobitev našega razvoja je, da smo izdelali dokumentacijski postopek, ki izdelovalcem orgel in organologom omogoča študije inštrumentov in eventualno njihovo rekonstrukcijo neposredno iz dokumentacije. S pomočjo dokumentacije je možno tudi oblikovanje temeljitega strokovnega programa ohranjanja in vzdrževanja vsakega instrumenta in s tem preprečevanja nastanka poškodb in okvar.

Naši postopki dokumentiranja pomembno prispevajo k ohranjanja kulturne dediščine, saj s pridobljeno dokumentacijo historične orgle ščitimo pred kasnejšimi neprofesionalnimi in manj skrbnimi posegi.