Dokumentarni film o orglah v župnijski cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Stični

Ob pridobitvi novih orgel v župnijski cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Stični je nastal dokumentarni film, ki celovito predstavi nastanek tega pomembnega glasbenega in kulturnega dogodka. Film, katerega scenarij in režijo sta prispevala Luka Posavec, Aleš Razpotnik, pri pisanju scenarija pa je sodelovala tudi Dragica Šteh, spremlja pot novega instrumenta od prvih zamisli in načrtovanja, skozi proces izdelave in postavitve, do trenutka, ko orgle prvič zazvenijo v cerkvenem prostoru.

Zgodovinska pot šentviških orgel

Zgodovina orgel v župnijski cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Stični sega vsaj v prvo polovico 18. stoletja. Najstarejši znani pisni vir iz leta 1738 omenja popravilo orgel, kar kaže, da je cerkev že tedaj razpolagala z orgelskim instrumentom in da je imela glasba pomembno vlogo v bogoslužnem življenju župnije.

V 19. stoletju so starejši instrument zamenjale nove orgle, ki jih je leta 1838 izdelal kamniški orglar Peter Rumpl. Ta inštrument je v svojem času predstavljal kakovostno in sodobno orgelsko opremo. Orgelska tradicija se je nadaljevala tudi v začetku 20. stoletja, ko so bile leta 1912 v cerkvi postavljene nove orgle iz delavnice bratov Mayer (Orgelbau Gebrüder Mayer). Te orgle je z odvzemom nekaterih piščali prizadela prva svetovna vojna, pozneje pa so doživele še več posegov in predelav, k čemur sta prispevala Franc Jenko leta 1928 in Anton Jenko leta 1993.

Kljub prizadevanjem za vzdrževanje so se sčasoma pokazale tehnične in zvočne pomanjkljivosti starega instrumenta, ki zaradi dotrajanosti in neustreznih posegov ni več omogočal celovite obnove. Zato se je leta 2021 župnija odločila za postavitev povsem novih orgel, ki bi ustrezale tako liturgičnim kot koncertnim potrebam.

Leta 2023 so bile v cerkvi sv. Vida postavljene nove orgle, izdelane v delavnici Močnik, ki pomenijo pomembno prelomnico v zgodovini cerkvene glasbe v Šentvidu pri Stični. Instrument je zasnovan ob upoštevanju zgodovinskega izročila prostora, hkrati pa ustreza sodobnim tehničnim in umetniškim zahtevam.

Nove orgle danes ponovno zavzemajo osrednje mesto v bogoslužju ter omogočajo bogato glasbeno poustvarjanje in koncertno dejavnost. Predstavljajo sklep večstoletnega razvoja orgel v tej cerkvi in hkrati trdno izhodišče za nadaljnje glasbeno in kulturno življenje župnije.

Pomen dokumentarnega filma o šentviških orglah

Dokumentarec ne predstavlja zgolj tehničnega vidika gradnje orgel, temveč gledalca uvaja tudi v širši zgodovinski in duhovni kontekst kraja ter dolgoletno orgelsko tradicijo v cerkvi sv. Vida. Posebno pozornost namenja razmisleku o zvočni zasnovi instrumenta in pomenu orgel kot osrednjega liturgičnega in umetniškega glasbila, hkrati pa odpira vprašanja o sodobnem odnosu do orgelske dediščine in njenem nadaljnjem razvoju.

Film je zasnovan kot dokument časa in prostora – kot pričevanje o sodelovanju orglarjev, glasbenikov, strokovnjakov in župnijske skupnosti, ki je omogočilo nastanek novega instrumenta. S tem presega zgolj kronološki zapis dogodkov ter se uveljavlja kot dragocen kulturnozgodovinski dokument, ki nove orgle umešča v širši tok slovenske orgelske kulture in jih predstavlja kot pomembno izhodišče za prihodnje glasbeno in liturgično življenje župnije.

Zahvaljujemo se:

• domačemu župniku Izidorju Grošlju za zaupanje in uspešno vodenje projekta Nove šentviške orgle
• Orglastvu Močnik za razumevanje, trud in izjemno opravljeno delo
• prof. dr. h. c. Christoph Bossertu iz Würzburga in prof. Martinu Sturmu iz Weimarja za nasvete, pogovore, konstruktivno kritiko in osebni vložek
• Slovenskemu orgelskemu društvu za uradno podporo projekta
• domačim zborovodjem in organistom, Robertu Markoviču, Simoni Zvonar, Tanji Tomažič Kastelic, Neži Zvonar in Vidu Verbiču, za njihovo pomoč in podporo
• Severinu Živicu za pomoč in potrpežljivost pri snemanju glasbe
• vsem šentviškim faranom za vsestransko podporo