Leta 2022 smo se spominjali 150. letnice smrti znamenitega nemškega orglarskega mojstra Eberharda Friedricha Walckerja (1794–1872), naslednika in utemeljitelja nemškega orgelskega izročila, ki je s svojimi tehničnimi inovacijami in estetiko zvoka pomembno vplival na svetovno orgelsko kulturo.
Vir: Wikipedia
Eberhard Friedrich se je rodil 3. julija 1794 v Cannstattu. V otroštvu je veliko časa preživel v očetovi orglarski delavnici, kjer je že zgodaj pokazal zanimanje za orglarski poklic. K temu ga je dodatno spodbudil tudi znameniti Abbé Vogler (1749–1814), orgelski virtuoz in eden pomembnejših glasbenih teoretikov 18. stoletja, ko je poleti 1807 obiskal Walckerjevo delavnico v Cannstattu. Ključni mejnik tako za očeta Johanna Eberharda kot tudi za sina Eberharda Friedricha je bil preizkus Voglerjevega poenostavitvenega sistema (Simplifikationssytem) na orglah mestne cerkve v Cannstattu.
Leta 1820 je E. F. Walcker svojo delavnico iz Cannstatta preselil v Ludwigsburg, kjer se je leta 1842 preimenovala najprej v Walcker und Spaich, leta 1854 pa v E. F. Walcker & Cie.
Inovacije, vpliv in zapuščina E. F. Walckerja
Za časa življenja Eberharda Friedricha je delavnica izdelala 274 orgel. Prvo pomembnejše delo so bile orgle za cerkev sv. Pavla v Frankfurtu (1833, III/74), s katerimi je Walcker vzbudil zanimanje širše javnosti. Sledile so orgle v kolegijski cerkvi v Stuttgartu (1839, IV/70), evangeličanski cerkvi v St. Petersburgu (1839, III/63), katedrali sv. Nikolaja v Helsingforsu (1847, III/54), zagrebški katedrali (1855, III/52), največje glasbilo pa je delavnica postavila leta 1857 v glavni cerkvi v Ulmu (1857, IV/100). Omeniti velja še orgle v evangeličanski cerkvi sv. Štefana v Mühlhausnu (1865, III/62), ki so imele kasneje velik pomen tudi za Alberta Schweitzerja, velikega nemškega teologa, zdravnika, pisatelja in organista.
V Walckerjevi orglarski delavnici so se izučili skoraj vsi pomembnejši nemški orglarji tistega časa, med njimi Johann Nepomuk Kuhn, Johann in Paul Link, Wilhelm Sauer, Georg Friedrich Steinmeyer in Carl Gottlob Weigle. Zato Walckerjeve inovacije lahko najdemo v mnogih orglah iz 19. stoletja.
Pomembne Walckerjeve inovacije:
- uporaba principa kombinacije tonov
- prvo uspešno menzuriranje razmerij pedalnih 32′ registrov
- zasnova samostojnega dovoda sape za register Physharmonika
- piano pedal (druga pedalna klaviatura)
- polkrožna zasnova igralnika
- kolektivne potege za registre (predhodnik valja crescendo)
- patent za skobeljni stroj za pločevino (1850)
- sapnica na stožce
Prve orgle z mehansko sapnico na stožce so bile salonske orgle v Ludwigsburgu (1840), temu pa je sledilo več generacij tehničnega izpopolnjevanja trakture in sapnice.
Orgle v evangeličanski cerkvi v Hoffenheimu (1846, II/27) predstavljajo enega najpomembnejših ohranjenih tehnično-zvočnih zakladov nemškega zgodnjeromantičnega orglarstva.
Foto: Organistica
Eberhard Friedrich Walcker je pomembno vplival tudi na francoskega orglarja Aristida Cavaillé-Colla (1811–1899), s katerim sta si izmenjata nemalo pisem in se tudi obiskovala. Drug od drugega sta povzemala nove zamisli. Cavaillé-Coll je sprejel osnove Voglerjevega sistema, princip kombinacije tonov, polkrožno zasnovo igralnika ter mehansko sapnico na stožce, ki jo je dvakrat tudi uporabil, Walcker pa je iz Francije prevzel Barkerjev pnevmatični vzvod in zelo verjetno tudi piščalne uglaševalne izreze (ekspresije).
Konec 19. stoletja je delavnica Walcker pomembno prispevala k formiranju nemškega orgelskega združenja (1895), z vstopom v 20. stoletje pa nakazala zanimanje za novo zvočno estetiko.
Tradicija Walckerjeve delavnice se je preko več generacij prenašala vse do konca 20. stoletja, njen opus pa obsega več kot 5000 glasbil. Iz obdobja Eberharda Friedricha Walckerja je po vsem svetu sicer ohranjenih le 22 orgel, ki nam delno nudijo vpogled v zvočni ideal njegovega časa.
Kulturna zapuščina orglarske delavnice Walcker, ki jo v dobršni meri pooseblja tudi del slovenske orgelske krajine, je sooblikovala pomen današnjega pogleda na orglarstvo. Tako tehnične kot tudi zvočne karakteristike Walckerjevih inovacij so povzemali mnogi znameniti slovenski orglarji, kot npr. Peter Rumpel, Franc Goršič, Brata Zupan, Ivan Milavec, Anton Dernič, Ivan Naraks in drugi … in ob tem razvijali predvsem svoje predstave in ideje o tehnični in zvočni podobi orgel.
Z raziskovanjem ohranjenih dokumentov in zgodovinskih orgel nemškega širšega kulturnega prostora bomo lahko bolje razumeli dogajanje takratnega časa tudi na slovenskih tleh in s tem pomen ter vpliv, ki ga je imel Walcker tako na svetovno kot tudi na slovensko orglarstvo.
