Franc Goršič, orglarski mojster, ki si zasluži, da ga ponovno odkrijemo

Ko je bil Luka Posavec novembra 2017 z orgelskim razredom prof. Christopha Bosserta z Visoke šole za glasbo v Würzburgu na strokovni ekskurziji v Hoffenheimu, je spoznal enega od ohranjenih opusov znamenitega nemškega orglarja iz obdobja romantike Eberharda Friedricha Walckerja (1794–1872). Orgle so orglarjevo 62. delo in so bile dokončane leta 1846. Gre za mehanske orgle s sapnicami na stožce, ki imajo 27 registrov, razporejenih na dva manuala in pedal. Posebej izstopa register drugega manuala, imenovan Physharmonica 8′, ki je na nek način tudi samostojen inštrument znotraj orgel.

Walckerjeve orgle v Hoffenheimu predstavljajo enega najpomembnejših ohranjenih zvočnih zakladov nemškega zgodnjeromantičnega orglarstva. Leta 2012 je omenjene orgle obnovila orglarska delavnica Lenter.

»Ogled in analiza zgradbe obnovljenih orgel sta me v mislih ponesla k orglam, ki so postavljene v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani.«

Luka Posavec

Zanimiva je zvočna primerjava Walckerjevih orgel v Hoffenheimu z orglami pri uršulinkah, ki so delo slovenskega orglarskega mojstra Franca Goršiča. Čeprav so orgle nastale v razmiku 45 let, so si tako po tehnični kot po zvočni plati idejno podobne. Tudi uršulinske orgle so mehansko glasbilo s sapnicami na stožce, ki ima 30 pojočih registrov na treh manualih, pnevmatične zbiralnike, naraščalnik (crescendo) v obliki nožnega valja in ročice na levi strani igralnika za drugi manual ter pedal.

Walcker z orglami v Hoffenheimu nakaže koncept finosti in prehajanja zvočnih barv, ki se kasneje razvije v simfonične orgle. Zvočno bi lahko rekli, da je Goršič na svojem vrhuncu prav tako fin, vendar bolj intimen. Takrat se je porodila zamisel, da bi Goršičeve orgle natančno preučili z namenom razumevanja njegovih idej.

Franc Goršič je bil orglarski mojster v pravem pomenu besede

V takratnih slovenskih razmerah so soglasno priznavali, da je jemal svoj orglarski poklic zelo resno. V svoje orgle je vgrajeval zgolj prvovrstne materiale in ni nikoli stopil s poti poštenosti. Še v današnjem času njegove orgle večinoma lepo zvenijo, če seveda v preteklosti niso bile zvočno uničene ali zanemarjene in so sedaj potrebne skrbne obnove. Franc Goršič si zato zasluži, da ga kot velikega slovenskega umetnika ponovno odkrijemo.

Tako se je rodila ideja projekta raziskovanja in odkrivanja orgelske zapuščine Franca Goršiča, ki se je iz ljubiteljskih obiskov in ogledovanj Goršičevih inštrumentov po Sloveniji od leta 2018 naprej spontano razvila v sistematičen projekt z jasno definiranimi cilji.