Da bi delo Franca Goršiča bolje razumeli, je treba zbrati in analizirati znanje, ki ga je mojster pridobil tekom svojega izobraževanja in ustvarjanja. Velikokrat govorimo o tipični slovenski intonaciji. Pa vemo, kaj to točno sploh pomeni? Kaj naj bi bil slovenski zvok in kakšne so slovenske ideje zvoka orgel v romantiki? Ali jim sploh lahko pravimo slovenske, ali pa gre le za posameznikove zamisli, ki jih je z razumevanjem dogajanja v tedanjem evropskem prostoru prinesel na slovensko področje?
Iz sprva ljubiteljskih obiskovanj Goršičevih inštrumentov po Sloveniji se je leta 2019 spontano razvil projekt poglobljenega in sistematičnega raziskovanja mojstrovih del. Trenutna ocena dolžine projekta je deset let.
Zadali smo si raznolik in obsežen projekt, ki obsega poglobljeno analizo Goršičevega opusa, pregled obstoječe ali še neodkrite dokumentacije o njegovem življenju in delu ter oživljanje njegove dediščine. Hkrati gre za nadaljevanje spoznavanja Goršiča, ki ga je predstavil že dr. Edo Škulj v svoji knjigi Goršičeva orgelska delavnica iz leta 2004. Cilj projekta je najti prave informacije ter spodbuditi nadaljnje restavriranje glasbil in nenazadnje tudi njihovo razumevanje.
Jasno zastavljena pot raziskovalnega projekta
Izvedba projekta je sistematično razdeljena na sledeče sklope:
- Razvoj sistema meritve orgelskih piščali – kaj izmeriti pri posamezni piščali, sistematika opisa posameznega orgelskega registra, tehnične skice posameznih piščali registra, kako in s čim opraviti meritev.
- Zbiranje arhivskega gradiva v Sloveniji in tujini o življenju Franca Goršiča in njegove družine, sodelavcev in orglarjev, s katerimi je bil v stikih oz. se je pri njih učil (Peter Rumpel, Ferdinand Malahovski, Carl Hesse, Orglarska delavnica Link …).
- Vzpostavitev stikov z Goršičevimi potomci in pridobivanje gradiva iz zasebnih virov.
- Dokumentiranje tehničnih značilnosti celotnega ohranjenega opusa Franca Goršiča in njegovih učiteljev Petra Rumpla in Ferdinanda Malahovskega, kar vključuje podrobno fotografiranje posameznih orgel, meritev piščalnih menzur, mehov, sapnic, igralnikov, orgelskih omar in snemanje zvoka orgel.
Danes ocenjujemo, da celoten Goršičev opus obsega 66 na novo narejenih ali predelanih inštrumentov na področju Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije.
Delo na posameznem opusu, ki ima okoli 14 registrov traja povprečno 12 do 20 ur. Do sedaj smo uspeli dokumentirati pet Goršičevih orgel in en opus Goršičevega učitelja Petra Rumpla, in sicer:
- cerkev sv. Lovrenca v Žalni (Franc Goršič, Op. 3, 1865)
- cerkev sv. Jakoba na Polici (Franc Goršič, Op. 9, 1868)
- cerkev sv. Jakoba v Ljubljani (Franc Goršič, Op. 36, 1883)
- cerkev sv. Ingenuina in Albuina na Koroški Beli (Franc Goršič, Op. 60, 1893)
- cerkev sv. Petra in Pavla v Zagorju ob Savi (Franc Goršič, Op. 62, 1895)
- cerkev sv. Jurija v Izlakah (Peter Rumpel, 1850)
Pregledati ali analizirati želimo skupno še 79 orgel v Sloveniji, Avstriji, Italiji in Hrvaškem, poleg Goršičevih tudi orgle njegovih predhodnikov (Peter Rumpel, Ferdinand Malahovski …).
Pridobljeni podatki na podlagi natančnega fotografiranja in snemanja zvoka bodo v prihodnje služili kot podlaga za podrobno analizo tehničnega razvoja (menzure) in izdelave instrumentov Franca Goršiča skozi njegova obdobja.
Soglasje Slovenske škofovske konference
Izvedba projekta je zelo resna in tudi časovno opredeljena, zato smo na Slovensko škofovsko konferenco vložili uradno prošnjo za soglasje za obisk slovenskih župnij, v katerih so cerkve z ohranjenimi Goršičevimi orglami. Soglasje je podlaga za konkretne dogovore z župniki glede ogleda orgel in vpogleda v morebitno še obstoječo dokumentacijo o njih.
Soglasje Slovenske škofovske konference
Vse duhovnike in organiste, ki delujejo v cerkvah, kjer stojijo Goršičeve orgle, prosimo za pomoč pri dostopu do orgel in dokumentacije. Orglarje, ki so obnavljali in/ali popravljali Goršičeve orgle, pa naprošamo za pogovor in kakršnokoli pisno ali fotografsko dokumentacijo.
Tako bomo s pogledom v preteklost skupaj našli svojo pot in prihodnost.