Mayerjeve orgle v Šentvidu pri Stični

Po pričanju takratnega župnika Vidergarja so se stare Rumplove orgle v Šentvidu pri Stični vse pogosteje kvarile. Zato se je spomladi leta 1911 obrnil na delavnico bratov Mayer za pripravo ponudbe za nove orgle, ki mu je bila predložena na začetku junija.

Orglarsko delavnico bratov Mayer (Orgelbau Gebrüder Mayer) sta leta 1872 ustanovila brata Johann in Georg Mayer. Po podatkih iz njihovega arhiva je delavnica na področju današnje Slovenije v obdobju 1902 – 1913 izdelala 20 orgel. Prve so postavili v cerkvi nemškega viteškega reda v Ljubljani (Križanke) leta 1902. Največji opus na slovenskih tleh je orgelska delavnica postavila v župniji Šentvid pri Stični leta 1912. Orgelska delavnica deluje še danes v avstrijskem mestu Feldkirch-Altenstadt.

Na prošnjo, ki jo je poslal na ljubljansko škofijo, je odgovoril pater Hugolin Sattner (1851 – 1934), ki mu Mayerjeva zasnova orgel ni ugajala. Poleg ostalih tehničnih predlogov mu ni bilo všeč, da se novo delo izroča tujemu orglarskemu mojstru. Stanko Premrl (1880 – 1965), prav tako član glasbene komisije na ljubljanski škofiji, je bil do tujega mojstra bolj prizanesljiv. Tako sta Sattner in Premrl skupaj orglarju predlagala nekaj tehničnih in zvočnih izboljšav (npr. superoktavno zvezo z II. manualom in crescendo napravo z valjčkom). Kot je razvidno iz kasnejših dokumentov in sedanjega stanja, so register Trobenta prestavili iz I. v II. manual, v pedalu pa kot transmisijo iz Burdona prvega manuala dodali še Kvintni bas.

Šentviški župnik Vidergar je 8. marca 1912 z orglarsko delavnico bratov Mayer podpisal pogodbo.

Šentvid pri Stični dobi nove Mayerjeve orgle

Med 15. majem in 6. avgustom so v Mayerjevi orglarski delavnici izdelali orgle, ki so jih na kor šentviške cerkve postavljali v času med 7. avgustom in 10. septembrom 1912. Prosto stoječi igralnik je imel roletni pokrov za manualni klaviaturi, ki sta imeli po 56 tipk, pedalna klaviatura pa je imela 27 tipk. Za pnevmatsko trakturo so načrtovali 1200 metrov svinčenih cevk. Orgle so imele glavni meh in dva polnilna mehova ter 1381 piščali, od tega 1094 kovinskih in 287 lesenih.

Šentviške orgle so bile 150. delo orglarske delavnice bratov Mayer in njihov največji instrument na področju današnje Slovenije. Pregledane in kolavdirane so bile 10. septembra 1912. Skladatelj Ignacij Hladnik (1865 – 1932) jih je v Cerkvenem glasbeniku (CG 1912, št. 10, str. 82-83) umestil med najboljše orgle na Kranjskem.

Prva svetovna vojna poseže v orgle bratov Mayer

Sredi prve svetovne vojne je monarhiji začelo primanjkovati surovin. Od barvnih kovin je šlo predvsem za kositer in svinec, ki se najpogosteje uporabljata v zlitinah za izdelavo orgelskih piščali. Tako so spomladi 1918 pooblaščeni orglarji začeli izvajati odvzem in v Šentvidu so odvzeli celoten register Principal in še nekaj manjših piščali drugih kovinskih registrov.

Po vojni je bilo petje na šentviškem koru bolj revno. Šele mladi in kasneje dolgoletni organist Pavel Žagar, doma s Trebelnega, je sistematično začel ponovno uvajati zborovsko, ljudsko in otroško glasbeno sodelovanje. Uredništvu Cerkvenega glasbenika (CG 1924, št. 3-4, str. 37) je leta 1924 obširno poročal o petju in orglah. Iz poročila je razvidno, da so bile orgle »zelo razglašene in zaprašene, a sedaj zadnjo jesen so bile tudi urejene. Uglasitev in snaženje je stalo nekaj čez 5000 kron.« Delo je opravil radovljiški orglar Anton Dernič (1879 – 1954).

Leta 1928 je orglarski mojster Franc Jenko (1894 – 1968) na novo izdelal manjkajoče piščali in uredil meh na električni pogon.

Jenkova nadgradnja Mayerjevih orgel

Po 80 letih stalne uporabe so orgle začele pešati. Župnik Jože Koželj se je za nasvet obrnil na slovenskega organologa dr. Eda Škulja. Ta mu je v začetku leta 1991 pisno svetoval, da sta »glede obnove možna dva koraka: 1.) Popolna obnova sedanjih orgel z zamenjavo obrabljenih delov, ali 2.) Povečava in posodobitev orgel.« Predlagal je tudi »tretji manual, in sicer pozitiv ali na korno ograjo ali pa v spodnji del orgelske omare.«

A Jenko se ni v celoti držal Škuljevega predloga. 6. decembra 1992 je škof Jožef Kvas blagoslovil prenovljene Mayerjeve orgle, ki jih je orglar Anton Jenko (1931 – 2009) nadgradil z novim tretjim manualom ter postavil nov igralnik z električno povezavo do sapnic (večji zaboj s kancelami, izvrtinami in ventili).