Načrtovanje obnove orgel v cerkvi Device Marije v Polju

Po drugi svetovni vojni so iz kapele Zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani v Polje prenesli orgle, ki jih je leta 1935 naredil mojster Jenko. Zavetišče je bilo po vojni nacionalizirano in novi lastniki niso potrebovali ne kapele ne orgel. Orgle, ki so bile narejene za kapelo, seveda niso ustrezale za tako veliko cerkev, kot je Devica Marija v Polju. A šele leta 1998 je dozorel čas za preureditev kora, Jenkove orgle je sprejela župnijska cerkev v Senožečah, v Polju pa so na žegnanjsko nedeljo 10. oktobra 1998 blagoslovili nove orgle, ki so jih izdelali v Škofijski orglarski delavnici v Hočah.

Osnovna značilnost izdelovanja orgel v 20. stoletju je zazrtost v preteklost, predvsem v čas baroka, ko so orgle dosegle svoj razvojni vrhunec. Pri načrtovanju in izdelovanju orgle se danes ponovno upoštevajo načela, ki so značilna za to obdobje. Po teh načelih imajo tudi nove orgle v župnijski cerkvi Device Marije v Polju pri Ljubljani barvito in bogato dispozicijo (izbor registrov), mehansko trakturo, sapnice na poteg in jasno razdelitev piščalij. Pri vstopu v cerkev in pogledu na pevski kor nas najprej nagovori in prevzame zunanja podoba orgel. Orgelska omara, razprostrta na pevskem koru in korni ograji, že s svojo likovno podobo nakazuje notranje zvočno bogastvo instrumenta. Postavitev in oblika orgel se ujema z arhitektonskim konceptom pevskega kora in celotnega prostora. Ob tem gre odgovornim, predvsem župniku, zahvala, da je bil ob preureditvi znižan tudi pod pevskega kora. Ob večji razpoložljivi višini so orgle pridobile pri videzu, predvsem pa v akustičnem oziru. Zvok, ki se zbira v orgelski omari, se lažje razvije in v vsej svoji polnosti projicira v prostor.

Brane Košir, direktor Škofijske orglarske delavnice Maribor

Dispozicija orgel

Odločitev za obnovo

Orgle so vse od 1998 dobro služile svojemu namenu. Skupno 2507 različnih piščali z obsežno barvno paleto in skoraj neizčrpno možnostjo različnih kombinacij je ponujalo široke glasbene možnosti pri oblikovanju bogoslužja kot tudi pri samostojnih koncertih.

Po 25 letih neprekinjenega delovanja je pregled odkril poškodbe na inštrumentu. Orgle so bile potrebne večjega servisa, ki bi jih očistil, odpravil poškodbe in napake ter jih ponovno intoniral in uglasil.

Župnik Janez Bernot je imenoval župnijsko komisijo za orgle – kompetentno skupino strokovnjakov, pristojno za sprejemanje odločitev v procesu obnove orgel. Člani komisije so bili poleg župnika še zborovodja Miha Gabrovšek, organist in idejni vodja obnove Tomaž Sevšek Šramel in orglar svetovalec Brane Košir. Na povabilo župnijske komisije je tudi Organistica pristopila k sodelovanju pri oceni stanja inštrumenta in načrtovanju potrebnih posegov.

Stanje orgel in predviden obseg obnove

Plesen

Ogled orgel je razkril prisotnost plesni po skoraj celotni notranjosti orgel, najhuje pa je bil prizadet spodnji del glavne orgelske omare.

Ob zadnjem uglaševanju jezičnikov 4. januarja 2024 za orgelski koncert ob 25. letnici orgel je Aleš Razpotnik poleg jezičnikov uglasil tudi register Kopula 8′ (hrbtni pozitiv). Register je bil razglašen, saj se je v jedrnih režah piščali nabrala plesen in preprečevala zadosten pretok zraka. Posledično so bile piščali razglašene. Iz tega smo lahko sklepali, da je bila plesen prisotna tudi v vetrnem ustroju. To je logična posledica, saj ventilator črpal zrak iz najbolj s plesnijo prizadetega dela orgel.

Sklenili smo, da je treba težave s plesnijo rešiti kar se da celovito in z dolgoročnim učinkom. Prizadete dele je treba očistiti z ustreznim čistilom proti plesni in nato impregnirati proti nadaljnjim napadom.

Puščanje tesnil poteznih žic ventilov

Drugo večjo težavo smo zaznali, ko smo vključili orgle in opazili, da hitro postanejo precej glasne. Eden od glavnih razlogov je bilo puščanje zraka na tesnilih poteznih žic ventilov, najverjetneje zato, ker so žice oksidirale. Ob pritisku tipke se je tesnilo zataknilo na žici. Ko smo tipko spustili, je tesnilo obstalo v zraku in ni tesnilo.

Naloga orglarja je bila pregledati tesnila in jih po potrebi zamenjati. Vsekakor pa je bilo treba očistiti oksidirane žice.

Povešeni odmevniki

Nekateri odmevniki, predvsem Oboa 8′, so bili ob postavitvi orgel pritrjeni prenizko in so se posledično povesili. Treba je bilo podporne rastre dodati ali pa obstoječe predelati in prestaviti višje.

Nagnjene labialne piščali

Nekatere piščali so bile nagnjene, čeprav so jih v vertikalo držali piščalni rastri. Očitno so bili nosilni stebrički rastrov ali izdelani v preveliki toleranci ali pa so se z leti razsušili.

Problem je bilo treba rešiti dolgoročno, saj se piščalim, ki niso v popolnoma vertikalni poziciji, z leti pričnejo deformirati noge. Problem je bil najbolj viden na piščalih registrov Salicional 8′ (raster večjih piščali), Vox coelestis 8′ in Koralbas 4′!

Na prvi pogled se je zdelo, da so raster Trobente v preteklosti že želeli popraviti, saj je bil raster privijačen, a taki posegi prinesejo dolgoročne probleme pri vzdrževanju. Naloga orglarja je bila, da najde bolj ustrezno in dolgoročno rešitev.

Čiščenje orgel

Orgle so bile potrebne generalnega čiščenja. V 25 letih se je v orgelski omari in v njej nameščenih piščalih nabralo veliko prahu, ki ga je bilo treba očistiti. Čiščenje je vključevalo notranjost in zunanjost inštrumenta, razstaviti kovinske piščali in jih očiščene namestiti nazaj na svoje mesto. Ob tej priliki je bilo smiselno očistiti tudi notranjost vetrnega ustroja.

Popravila in obnovitveni posegi

Čeprav je inštrument relativno nov, so se na njem že odkrili znaki obrabljenosti. Opazili smo npr. obrabljeno barvo na igralniku, na klopi za organista in na pedalni klaviaturi ter poškodbe na sprednji strani orgelske omare in na pokrovu igralnika.

Ključavnice, ki zaklepajo orgelske omare, so se zatikale. Treba jih je bilo namazati ali celo zamenjati. Na višjih vratih, ki omogočajo dostop do glavnega piščalja, sta bili po dve ključavnici, a je bila zgornja nameščena previsoko in je ni bilo možno doseči. Te ključavnice je bilo treba prestaviti nižje.

Po izdelavi pevskih podestov in dviga tal pevskega kora je izvirna lestev za dostop do omar postala predolga. Da bi preprečili morebitne nezgode, jo je bilo treba skrajšati.

Ob predelavi igralnika je bilo smiselno odstraniti privijačene nadometne vtičnice na njem in jih nadomestiti z estetsko nemotečimi novimi vtičnicami. Na spodnjo stran igralnika pa dodati predal za shranjevanje pisarniške opreme, ki se je zdaj kopičila na omari hrbtnega pozitiva.

Predlagali smo tudi namestitev oz. izboljšavo zvočne izolacije električnega ventilatorja. Naloga orglarja je bil temeljit pregled delovanja in stanja samega ventilatorja.

Zadnja stena pevskega kora oz. cerkve

Ker je bilo okno za orglami zazidano oz. zaprto, je bilo ob servisu treba preveriti stanje orgel še iz notranje strani cerkve. Vlaga, ki je prihajala skozi okno, je povzročila rast plesni na bližnjih lesenih delih. Za odpravo teh težav je bilo treba odmakniti inštrument od zidu cerkve in sanirati težave. Orglar je moral odstraniti piščali pedalnega registra Principalbas 16′ izza orgel.

Nadgradnja orgel

Župnija Ljubljana Polje se je odločila tudi za nekatere napredne nadgradnje orgel, in sicer za:

• uvedbo pomnilnika registrskih kombinacij
• uvedbo električnih manualnih zvez

Izdelava in montaža pomnilnika registrskih kombinacij

Posebno pozornost je bilo treba posvetiti:

• umestitvi magnetov na dovolj dostopni del orgel
• umestitvi električnih napeljav in njihovi varnosti
• zanesljivemu delovanju

Izdelava in montaža električnih manualnih zvez

Posebno pozornost je bilo treba posvetiti:

• umestitvi magnetov na dovolj dostopni del orgel
• dostopnost kontaktov tipk za vzdrževanje
• umestitvi električnih napeljav in njihovi varnosti
• zanesljivemu delovanju