Dolga desetletja so na Goršičevih orglah (Op. 54, 1890) v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu pustila svoj odtis. Oglejmo si najbolj pereče obrabe in poškodbe.
Zaradi ogrevanja cerkve s pomočjo vpihavanja ogretega zraka v ladjo, od tu pa naravnost na pevski kor, so se z leti preveč izsušili leseni deli orgel. Sapnice (leseni kanali, ki dovajajo zrak oz. sapo do piščali) so razpokale, zato se ob pritisku na tipko oglasile tudi sosednje piščali.
Velike težave so se pojavljale ob spremembah temperature in vlage, ko so se leseni deli mehanike in sapnic skrčili. Takrat so orgle ‘škripale’, ‘piskale’, zatikale so se posamezne tipke, posamezni ventili se niso zaprli in so se tako med igranjem oglašali toni, ki se ne bi smeli. Nekateri registrski ventili se niso zapirali dovolj dobro, zato so se posamezni registri oglašali tudi, kadar niso bili aktivirani. Stožci, ki so odpirali dovod zraka v piščali, so bili neenakomerno nastavljeni, kar je povzročalo razglašenost piščali. Usnje na mehu je bilo v slabem stanju, večkrat je bilo že pokrpano, zato je puščalo veliko zraka. Pri igranju na polne orgle je bil zvok nestabilen, ker je primanjkovalo sape. Mehanske trakture (povezave med tipkami in ventili piščali) so bile že večkrat poškodovane in popravljane. Lesene piščali so napadli lesni škodljivci, zato so slabo izgovarjale, imele so nestabilen ton, nekatere pa se sploh niso več oglasile.
Zaradi vseh naštetih in še nekaterih drugih pomanjkljivosti orgel ni bilo več možno pravilno mehansko nastaviti, niti dobro uglasiti. Večje težave je sicer reševal serviser, ki pa je lahko najbolj moteče napake (npr. piskanje posameznih piščali, zatikanje tipk in traktur) odpravil le začasno.
Odločitev za restavriranje orgel
Dozorela je odločitev, da orgle potrebujejo generalno obnovo. Župnik Marko Košir je v letu 2021 imenoval odbor za obnovo orgel, ki si je ogledal nekaj primerljivih orgel in se posvetoval s strokovnjaki z orgelskega področja. Župnijski odbor za obnovo orgel je k sodelovanju povabil tudi strokovnjake Organistice in se vključil v projekt preučevanja orgelske dediščine mojstra Franceta Goršiča.
Mengeške orgle so pomemben kulturno-tehnično-zgodovinski spomenik, ki ga je potrebno v čim bolj izvirnem stanju ohraniti za prihodnje rodove. Še posebej, ker ne obstaja več veliko originalnih Goršičevih inštrumentov. Predelave in nadgradnje takšnega inštrumenta bi pomenile smrt zaklada kulturne dediščine.
Sprejeta je bila odločitev, da se orgle restavrira v njihovo izvirno stanje, za obnovo pa je bil izbrana orglarska delavnica Močnik iz Cerkelj na Gorenjskem.
Priprave na obnovo
Da bi javnosti predstavili kulturno-zgodovinski pomen Goršičevih orgel v Mengšu, je župnijski odbor za obnovo orgel aprila 2023 organiziral več dogodkov za širšo javnost, in sicer:
- Predstavitev orglarskega mojstra Franca Goršiča in njegovih orgel v Mengšu, ki sta jo izvedla Luka Posavec in Aleš Razpotnik. Razkrila sta zgodovinsko ozadje orgel, trenutno stanje inštrumenta in razložila vidike obnove iz vidika ohranjanja slovenske kulturne dediščine.
- Dan odprtih vrat na koru mengeške cerkve, kjer so udeleženci lahko v odprti orgelski omari v živo spremljali delovanje orgel in se prepričali o napakah in težavah.
- Delavnica za otroke, ki so iz lesenih sestavnih delov sestavili miniaturne delujoče orgle in tako spoznavali delovanje inštrumenta (s sodelovanjem z Orglekids Slovenija).
Predavanje o Goršičevih orglah v Mengšu
Župnija se je od starih orgel poslovila na binkoštni ponedeljek, 29. maja 2023. Za tem je Orglarstvo Močnik orgle razstavilo in jih odpeljalo v svojo delavnico v Cerkljah na Gorenjskem. V Mengšu pa je sledilo leto orgelske tišine in z njim čas za pripravo na dogodek, ko se orgle vrnejo v novem sijaju.
Povzeto po besedilu organista Uroša Urbanije