Orgle v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani – ali so v Jenkovih orglah stare piščali?

Ogledali smo si današnje orgle v cerkvi sv. Jakoba in izvedli podrobna merjenja še ohranjenih starih piščali. Dela v cerkvi so se odvijala 4. in 5. marca 2021. Cilj je bil pridobiti informacije o izdelavi piščali v preteklosti in odkrivati lastno, že pozabljeno kulturo.

Velikokrat premalo cenimo pomen lastne orgelske kulture, ki je kljub majhnosti naše države pestra in bogata. Del te kulturne dediščine je tudi cerkev sv. Jakoba v Ljubljani s svojimi orglami, ki je pomembno vplivala na kulturno dogajanje v Ljubljani.

Po čem vemo, da je Franc Jenko pri orglah v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani uporabil stare piščali?

Barva

Barva oziroma oksidacija piščali je iz izkušenj zanesljiv kriterij. Piščali Franca Jenka v teh orglah (1960, Op. 90) so načeloma pobarvane ali iz neobdelane litine (Naturguß) in se že na pogled ločijo od starejših bolj oksidiranih piščali iz obdelane litine.

Signature

Naslednji kriterij so signature oz. oznake tako registrov kot tonov. Jenko je bil pri tem dosleden, saj je kljub uporabi starih piščali odtisnil svoje oznake. Na starih piščalih imamo zato tako staro kot novo oznako, pri čemer opazimo, da so toni zamaknjeni (na piščali z novo oznako c¹ je stara signatura h⁰). Nekatere stare oznake registrov ne ustrezajo novim (npr. na drugi vrsti 2′-registra Cimbel je oznaka q, ki načeloma označuje kvinto).

Ekspresije

Tretji kriterij so uglaševalni izrezi (ekspresije). Zanimivo je, kako so narejeni. Jenko je v stare piščali uglaševalne izreze vrezal pavšalno in ne v razmerjih. V novih Jenkovih piščalih vidimo zvezno razmerje med menzuro in širino uglaševalnega izreza ter višino obroča nad njim. V ponovno uporabljenih piščalih sta ti meri kar pavšalno določeni (spreminjata se koračno na dve oktavi).

Dolžina piščalnih nog

Četrti kriterij je dolžina piščalnih nog. Za razliko od Jenka, ki načelom pri vseh piščalih uporablja enako dolžino nog, pri starih piščalih dolžine variirajo (140, 150, 160, 180, 190 mm).

Jedrne zareze

Naslednji kriterij so jedrne zareze: razlike so tako v gostoti jedrnih zarez kot tudi v globini in kotu. Tudi kot jedra je dober kriterij: Jenkove piščali imajo kot 45°, ki se skozi potek menzure ne spreminja. Merjene stare piščali imajo ostrejši kot.

Premer teles piščali

Zadnji kriterij je premer oz. obseg teles piščali, pri čemer opažamo odmik potekov starih menzur od standardnih Jenkovih menzur. Primerjave bodo mogoče šele po izvedenih referenčnih analizah inštrumentov Eisla, Malahovskega, Goršiča in Jenka.

Glede na rezultate teh kriterijev lahko predvidevamo, da je Jenko uporabil material za nove orgle tudi iz drugih orgel. Tako obstaja velika verjetnost, da so v Jenkovih orglah tako stare piščali Eisla, Malahovskega, Goršiča kot tudi od drugih mojstrov.

Primer: Principal 8′ (I. manual): ton c¹ ima oznako b⁰, na zgornji ustnici piščali je signatura 4′. Jedro je debelejše pri jedrni reži (rezkana nadvišina jedra), kar ne ustreza Eislu. Jedro sicer ustreza Francu Jenku, vendar je piščal starejša. Zvari in jedrne zareze ne ustrezajo niti stilu Malahovskega, kot tudi ne Goršičevemu stilu izdelovanja.