Leta 1892 je Franc Goršič, kot svoj 57. opus, izdelal nove orgle za dekanijsko vipavsko cerkev sv. Štefana. Orgle so imele mehanično sapnico na stožce in so štele 20 registrov na dveh manualih in pedalu.
18. septembra 1892 so bile orgle blagoslovljene, kolavdator pa je bil Hugolin Sattner (1851-1934), ki je orgle pohvalil. Hugolin Sattner je namreč v Cerkvenem glasbeniku (CG 1892, št. 10, str. 78) objavil poročilo, iz katerega izvemo več o dispoziciji, orgelski omari, mehovju, mehaniki in piščalju novih Goršičevih orgel.
Leta 1966 so bile orgle prenovljene. Povečal in predelal jih je dekan Slavko Podobnik. Pridobile so pnevmatični sistem in nekaj dodatnih registrov (II/24). Medtem ko so imele stare orgle okrog 1000 piščali, so jih nove imele že 1630.
Leta 2005 so v vipavski cerkvi Goršičeve orgle zamenjali z novim inštrumentom iz orglarske delavnice Močnik (II/33), katerega zunanjo obliko je oblikoval arhitekt Marko Lavrenčič. Ohranjene kovinske in lesene piščali starih Goršičevih orgel pa je Orglarstvo Močnik odkupilo in jih shranilo v svojem skladišču.
Kovinske piščali Goršičevih orgel so izdelali v nemški orglarski delavnici Gebrüder Link. Ohranjeno piščalje smo popisali in dokumentirali že septembra 2021, pri tem pa smo ugotovili, da se pridobljeni podatki ne ujemajo povsem z objavami v omenjenem poročilu Hugolina Sattnerja. Med drugim se razlikujejo podatki o prehodih med lesenimi in kovinskimi piščalmi. Izkazalo se je, da so ob obnovi Goršičevih orgel v Logu pri Vipavi (Op. 64, 1897) jezičnik Oboa 8′ zamenjali z registrom Oboë 8′ iz orgel v Vipavi. Izvirni register je še vedno shranjen v skladišču Orglarstva Močnik. Piščali obeh registrov imajo tako kot pri uršulinskih orglah v Ljubljani (Op. 56, 1891) udarjajoči jezičnik, a se jezičnik iz Loga pri Vipavi razlikuje po konstrukciji žlebička. Oboë 8′ iz uršulinskih orgel ima spajkan žlebiček, Oboa 8′ iz Loga pri Vipavi pa ima stisnjen žlebiček.
Dispozicija orgel
Iz Vipave v Šentvid pri Stični
V načrtu je, da bi v novih orglah v župniji Šentvid pri Stični ponovno uporabili kar 14 registrov iz starih Goršičevih orgel iz Vipave. Med njimi je tudi pedalni register Bombarde 16′ s polovičnimi odmevniki, lesenimi škornji (dva lesena bloka, c in cis) in prenihajočimi jezičniki, ki so bili izdelani v orglarskem podjetju Chwatal & Sohn, Merseburg (napis najdemo na žlebičku tona C). Omenjeno podjetje, specializirano za proizvodnjo orgelskih delov, je leta 1884 ustanovil Carl Otto Chwatal (1848–1902).
Odkrita podobnost orgel v Vipavi in v Smledniku
Podobnosti z Vipavskimi orglami opazimo tudi pri Goršičevih orglah v Smledniku (Op. 34, 1881), ki imajo prav tako pedalni register Bombarda 16′ s polovičnimi odmevniki, kovinskimi škornji in prenihajočimi jezičniki, ki pa so bili izdelani v firmi Schiedmayer Pianofortefabrik, Stuttgart (napis najdemo na žlebičku tona C).