Svetovanje pri načrtovanju obnove pevskega kora v cerkvi Marije Vnebovzete v Čemšeniku

Začetki čemšeniške fare verjetno segajo v 12. stoletje, ko se je na Gamberku naselila plemiška družina Galle – Gallenberg. Samostojna je župnija postala leta 1596. Prvo omembo o njej zasledimo že leta 1184, omembo samostojne župnije pa šele leta 1596.

Cerkev Marije Vnebovzete, ki se nahaja na 631 m nadmorske višine, je v jedru še gotska. V baroku so cerkev barokizirali in kasneje še razširili. Od leta 1740 ima njen tloris obliko križa. Pozlačen Marijin kip v glavnem oltarju je star že več kot 250 let. Drugi deli oltarja so delo delavnice Štefana Šubica, Štefanov sin Janez (1850 – 1889) je naslikal sliki sv. Mihaela in Notburge. V južnem stranskem oltarju je slika sv. Dominika, delo znanega baročnega slikarja Fortunata Berganta (1720 – 1769). Križev pot je iz znane Layerjeve delavnice.

Notranjščina cerkve je bila leta 1981 temeljito obnovljena. Zaradi posledic premikanja obširnega plazu, so cerkev leta 2016 zaprli. Plaz sicer drsi na širšem območju Čemšenika, vendar se na objektih večinoma ne čuti posledic, saj je njegovo gibanje počasno. Posledice pa se vidno občuti na prelomnem robu, kjer je tudi sama cerkev. Trenutno je cerkev v obnovi.

Cerkev v Čemšeniku že dolgo časa ni več samo sakralni objekt, ampak ima veliko kulturno in zgodovinsko vrednost. Nenazadnje je usoda hotela, da se je ob prenovi odkrilo, da legenda o grobnici v cerkvi ni le mit, ampak da čemšeniške korenine segajo več kot tisočletje v preteklost.

Orgle Andreja Bende

Leta 1957 je orglar Andrej Benda na kor čemšeniške cerkve postavil orgle z 19 registri na dveh manualih in pedalu. Gre za njegov 11. opus.

V Bendovem arhivu najdemo list s Kimovčevo pisavo in naslednjimi opombami: “Pri Burdon 8′ (I. man.), Burdonček 8′ (I. man.) in Burdonček 8′ (II. man.) je v oklepaju dopisan material – macesen – iz katerega naj bi bile izdelane piščali. Novi registri so prav tako podčrtani. Namesto Cimbalov lahko carillon 2 2/3′, 1 3/5′ in 1′. Mikstura se pomnoži s štiri- in v višini petkratno. Namesto celesine 8′ + 4′ lahko dulcian 8′ + 4′.”

Leta 2017 so bile orgle zaradi nevarnosti porušitve cerkve umaknjene v župnijsko skladišče.

Dispozicija orgel

Pnevmatska igralna traktura, sapnice na stožce
Pnevmatska registrska traktura

Načrtovanje pevskega kora

Obnova čemšeniške cerkve leta 2023 je vključevala tudi obnovo pevskega kora, o čemer se je Aleš Razpotnik pogovarjal s projektantom Jožetom Šafnerjem. Opazil je namreč, da je načrtovani kor premajhen za pevski zbor in orgle, da bi bile lahko zvočno ustrezne za to cerkev. Načrtovane mere kora so bile: širina kora (tudi cerkve) 12.6 m, globina kora 3.8 m oz. 5 m na 3.1 m širokem srednjem delu.

Aleševe ugotovitve so bile rezultat lastnih praktičnih izkušenj, kakšne so posledice premajhnega kora, ki ne omogoča primerne postavitve orgel in pevski zbor nima zadostnega prostora. Zavedajoč se, da je treba najti drugačno primerno rešitev, je projektanta povabil na pogovor, kjer bi mu pokazal nekaj možnih rešitev za prilagoditev pevskega kora. Projektant je sprva pokazal zanimanje in prosil Aleša za sodelovanje. Ob oceni skupnega volumna cerkve na približno 2630 m3 je prosil Aleša, da na tloris kora nariše predvideno mesto orgel in mu posreduje podatke o masi orgel na tej lokaciji. Vse to naj bi potreboval za dimenzioniranje armiranobetonskih plošč kora in ločnih nosilcev, ki bodo podpirali betonsko ploščo. Projektant se je zanimal tudi za ogled pevskega kora in orgel v Zagorju ob Savi, kjer bi si lahko na primeru tega kora izmenjala stališča in poglede tudi za čemšeniški pevski kor.

Žal do dogovorjenega sestanka 24. junija 2023 v Zagorju ob Savi ni prišlo. Na Aleševo neprijetno presenečenje je bila komunikacija prekinjena. Pevski kor v Čemšeniku pa je sedaj postavljen po stari zasnovi in je žal resnično premajhen. Z vsem je bil ves čas seznanjen domači župnik g. Janez Mihelič, idejni vodja obnove cerkve v Čemšeniku, ki na dano situacijo ni reagiral.