Učni videoposnetek o zgodovinskih orglah v Lepoglavi, Hrvaška

V okviru mednarodnega projekta »Digitalizacija, mreženje in mediacija pri poučevanju mednarodne orgelske umetnosti« – DVVLIO (Digitalisierung, Vernetzung und Vermittlung in der Lehre der Internationalen Orgelkunst), ki ga vodi prof. dr. h. c. Christoph Bossert, je v digitalni orgelski knjižnici DLB (Digitalen Lehrbibliothek) objavljen učni videoposnetek o zgodovinskih orglah v hrvaški Lepoglavi. Pri organizacij snemanja je sodelovala tudi Organistica.

Sedanje orgle v cerkvi Brezmadežnega spočetja blažene device Marije v Lepoglavi so iz leta 1649 in so ene najstarejših in ohranjenih delujočih mehanskih orgel na svetu. Zanesljivih podatkov o njihovem graditelju ni, saj sta se samostanski arhiv in bogata knjižnica po ukinitvi pavlinskega reda leta 1786 razpršila in se nahajata na Dunaju, v Budimpešti, Varaždinu in Zagrebu.

Igralnik orgel v cerkvi Brezmadežnega spočetja blažene device Marije v Lepoglavi iz leta 1649
Foto: Pavao Mašić

Neznani graditelj orgel

Na Hrvaškem doslej še nihče ni našel nedvoumnega zapisa o graditelju orgel v Lepoglavi. Primerjava z instrumenti, zgrajenimi sredi 17. stoletja v srednjeevropskem kulturnem prostoru, je pokazala, da so orgle v Lepoglavi vizualno dokaj podobne orglam, ki jih je Johann Georg Freundt iz Passaua leta 1642 zgradil v avguštinski samostanski cerkvi v Klosterneuburgu pri Dunaju. Najbolj opazne podobnosti so v zasnovi ravnosti obeh fasad (sprednje, obrnjene proti oltarju, in zadnje, obrnjene proti prezbiteriju), zasnovi volute pod zgornjim, širšim delom ohišja in umetniških elementov na samem vrhu ohišja. A obstajajo tudi pomembne razlike in premalo je jasnih tehničnih analogij, ki bi lahko trdno podprle tezo, da je graditelj orgel v Lepoglavi res J. G. Freundt.

Po drugi strani bavarski organolog Otmar Heinz v svojem delu »Orgle zgodnjega baroka na Štajerskem« (Frühbarock Orgeln in der Steiermark) navaja, da je bil graditelj orgel v Lepoglavi Sebald Manderscheidt. Heinz je v članku, objavljenem v Freiburger Geschichtsblatter leta 2015, navedel tudi novo odkrita mojstrova dela, med katerimi je omenjeno tudi mesto Lepoglava.

Najzanesljivejši in najstarejši podatek o orglah v Lepoglavi je latinski napis na samih orglah, in sicer na zadnji strani ohišja, ki je obrnjeno proti pevskim klopem na galeriji. Ta se glasi: „ORATE FRATRES PRO PATRE PAVLO IVANOVICH VICAR QVI HOC OPUS CVRAVIT AD MDCXLIX“. Ta napis izraža zahvalo očetu Pavlu Ivanoviču (ki je bil vikar) za naročilo za izdelavo novih samostanskih orgel leta 1649.

Latinski napis na orglah iz leta 1649
Foto: Pavao Mašić

O učnem videu

Učni videoposnetek o zgodovinskih orglah v hrvaški Lepoglavi predstavi zgodovinske okoliščine in mejnike posegov v inštrument (popravila, rekonstrukcije ipd.) vse od njegove izgradnje do današnjih dni. Podrobneje so predstavljeni orgelski registri. Da se prepričamo, kako zveni ta cenjeni zgodovinski inštrument, nam video postreže tudi z izvedbami več glasbenih primerov iz orgelske literature.

Dispozicija orgel