V cerkvi sv. Mihaela v Mengšu danes domujejo orgle Franca Goršiča, ki so pomemben kulturno-tehnični in zgodovinski spomenik. Gre za 54. Goršičevo delo iz leta 1890. Izdelane so bile na višku Goršičeve ustvarjalnosti, samo leto pred tem, ko je bilo dokončano njegovo največje delo – orgle v uršulinski cerkvi v Ljubljani.
Iz bogate zgodovine mengeške prafare izvemo, da Goršičeve orgle na tem mestu niso bile prve. Žal o predhodnih orglah vemo zelo malo, nekaj pa le.
Iz zapisov dr. Eda Škulja, uglednega slovenskega muzikologa, glasbenika in pedagoga, izvemo, da so v Mengeš okoli leta 1785 prišle orgle Janeza Fallerja, izdelane leta 1699. Pripeljali so jih iz enega izmed ljubljanskih samostanov, ukinjenih v času cesarja Jožefa II. Te orgle so ohranjene še danes in so dolgo časa veljale za najstarejše ohranjene orgle na Slovenskem.
Zgodovinske orgle Janeza Fallerja od Mengša do Sodražice
Fallerjeve orgle so v Mengšu služile približno 50 let, nato so bile prestavljene na Homec. Ko je tam Peter Rumpel leta 1837 postavil nove orgle, so Fallerjeve preselili v Radomlje, vendar tudi tu niso dolgo ostale. Leta 1887 je Ignacij Zupan za radomeljsko cerkev naredil nove orgle, stare pa leto prej prestavil v Kresniške Poljane. V letu 1934 so za kresniško cerkev kupili rabljen harmonij, Fallerjeve orgle pa po nasvetu mons. Viktorja Steske, umetnostnega zgodovinarja in škofijskega računovodje, 9. julija 1934 poslali Deželnemu muzeju v Ljubljani.
Deželni (danes Narodni) muzej hrani dopis dr. Josipa Mala o premestitvi Fallerjevih orgel v njihovo zbirko.
»Ravnateljstvu mestnih dohodarstvenih uradov. Podpisano ravnateljstvo prejme v prihodnjih dneh za svoje zbirke iz Kresniških Poljan stare orgle (z omaro), ki so ene najstarejših v škofiji. Muzej doslej odn. sploh nobenih orgel še nima, pa je želeti, da je v zbirkah obrtnega oddelka zastopana tudi ta panoga. Zato prosi, da p.n. naslov izda naročilo mitnici na Zaloški cesti (orgle pripeljejo na vozu) za vseh uvoznih pristojbin prost uvoz glede omenjenega muzejskega razstavnega objekta.«
Dr. Josip Mal
Zanimiva pa je opomba v tem dopisu: »Ostanejo pa lastnina cerkve, ker ni nihče nič plačal zanje.«
Na podlagi tega dopisa je dr. Škulj v začetku 80. let poslal upravi Narodnega muzeja pismo, v katerem sprašuje, če so orgle še vedno pri njih, in predlagal, da bi jih restavrirali. Orgle so bile takrat zaradi prostorske stiske muzeja založene v depojih in nedostopne. Ogled je bil možen šele proti koncu leta 1985. Takrat so se dogovorili, da orgle prevzame in jih restavrira župnija Sodražica, za orgle pa sta se posebej zavzela organist ing. Brane Košir (danes priznani orglar, izdelovalec orgel in strokovnjak za Goršičeve orgle) ter njegov oče France. Ko so v sodraško cerkev leta 2005 postavili nove orgle, so Fallerjeve orgle našle prostor na koru podružne cerkve sv. Marka v Zapotoku pri Sodražici, kjer stojijo še danes.
Foto: Brane Košir
Zgodovinske orgle Janeza Fallerja orgle so torej doživele dolgo romanje:
- neznani samostan v Ljubljani: 1699 – 1785
- Mengeš: 1785 – cca. 1830
- Homec: cca. 1830 – 1837
- Radomlje: 1837 – 1886
- Kresniške Poljane: 1886 – 1934
- Deželni (Narodni) muzej: 1934 – 1986
- Sodražica: 1986 – 2005
- Zapotok: 2005 – danes
Rumplove orgle iz Mengša v Groblje
Okrog leta 1830 so Fallerjeve orgle v Mengšu nadomestili z novimi, ki jih je izdelal Kamničan Peter Rumpel (1787-1861). O teh orglah vemo le to, da so bile premajhne za veliko mengeško cerkev. Zato so Mengšani pri mojstru Francu Goršiču leta 1889 naročili nove, večje orgle, nekdanji mengeški kaplan Anton Koblar pa poroča, da so leta 1889 v Grobljah, po radodarnosti gospoda Petra Majdiča, cerkvenega ključarja in lastnika mlina v Jaršah, povečali kor in nanj postavili ‘lepe orgle’, ki so bile prej v župnijski cerkvi v Mengšu. Ohranjena je fotografija izpred leta 1960, ko je bil ta kor odstranjen. Na fotografiji so vidne tudi orgle. Domnevamo lahko, da so to Rumplove orgle, ki so prej stale v Mengšu.
Foto: Uroš Urbanija
Povzeto po besedilu organista Uroša Urbanije
