Zvočna zasnova novih šentviških orgel

Želeli smo, da bi bile nove orgle v Šentvidu pri Stični približek orgel iz obdobja pozne romantike oz. z njenimi primesmi. S tem namenom sta Luka Posavec in Aleš Razpotnik novembra 2021 obiskala nemško mesto Hoffenheim, kjer sta delno dokumentirala svetovno znane orgle mojstra Eberharda Friedricha Walckerja (1794-1872) iz leta 1846. Walckerjeve orgle so mednarodno prepoznavne zaradi svoje zvokovne posebnosti in veljajo za ene najboljših orgel tistega časa. Popisala sta štiri registre oz. približno 200 piščali, kakršne bodo za Šentvid izdelali v delavnici Močnik.

Kulturna zapuščina orglarske delavnice Walcker, ki jo v dobršni meri pooseblja tudi del slovenske orgelske krajine, je sooblikovala pomen današnjega pogleda na orglarstvo. Na Slovenskem je Walckerjeve ideje poleg drugih povzemal tudi orglar Franc Goršič iz Ljubljane (1836-1898).

Ogled in preučevanje Walckerjevih orgel v Hoffenheimu sta Luka Posavec in Aleš Razpotnik ponovila marca 2022 skupaj s Tomažem Močnikom in njegovimi sodelavci.

Z zvočno zasnovo novega inštrumenta smo želeli nadgraditi in slogovno razširiti zvočno zasnovo starih šentviških orgel iz 1912, ki jih je izdelala orglarska delavnica bratov Mayer. Novi zvočni okvir se namreč delno zgleduje po mojstrovini, ki jo je naš priznani orglar Franc Goršič (1836–1898) postavil leta 1891 v uršulinski cerkvi v Ljubljani in velja za njegovo najboljše delo. Pri načrtovanju zvočne zasnove orgel so v veliki meri pripomogli tudi prof. dr. h.c. Christoph Bossert in Jan Doležel, ki poučujeta na Visoki šoli za glasbo v Würzburgu, ter prof. Martin Sturm z Visoke šole za glasbo Franz Liszt v Weimarju.

Iz Vipave v Šentvid pri Stični

V času načrtovanja orgel se je ponudila enkratna priložnost. V župniji Vipava je Orglarstvo Močnik po postavitvi novega instrumenta (Op. 11, 2005) odkupilo stare piščali iz leta 1892, ki jih je kot svoje 57. delo izdelal prav Franc Goršič.

Izkazalo se je, da bomo lahko iz starih Goršičevih orgel iz Vipave uporabili kar 14 registrov oziroma barv zvoka. Od teh je bilo deset registrov kovinskih piščali, ki so bile visoke kvalitete in so bile izdelane pred letom 1892 v nemški orglarski delavnici Gebrüder Link, ter štirje registri iz lesa, ki ga je Franc Goršič kupoval pri svojem dobavitelju v Tuhinjski dolini.

Kot poklon znamenitemu nemškemu orglarju iz 19. stoletja, Eberhardu Friedrichu Walckerju (1794–1872), bodo nove orgle v Šentvidu pri Stični vsebovale pet zvočnih barv svetovno znanih orgel v Hoffenheimu. Prav tako ne smemo pozabiti na tako rekoč nedotaknjen zvočno tehnični biser slovenske pozne romantike, orgle v ljubljanski stolnici iz leta 1911, ki so največje in najpomembnejše delo Ivana Milavca (1873–1915). Iz teh orgel bomo posnemali redko barvo zvoka imenovano Kvintaten oziroma Quintatön, ki jo je na našem področju začel uveljavljati Ivan Milavec.

Tako bodo v šentviških orglah ponovno obujene zamisli o estetiki zvoka, ki so bile v 19. stol. prisotne tako na našem kot tudi v širši regiji.