5. maja 2021 so se obudili pogovori o obnovi Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici. Ob tej priložnosti smo opravili podroben ogled inštrumenta in izdelali dokumentacijo o njegovih specifikacijah in stanju. Pridobljene podatke smo 26. maja 2021 predstavili komisiji za obnovo orgel.
Komisija za obnovo stolnih orgel, katere člani so stolni župnik Roman Starc, stolni organist Gregor Klančič, Tomaž Sevšek Šramel, Dalibor Miklavčič, Brane Košir, Aleš Razpotnik in Luka Posavec, je ugotovila, da je stanje instrumenta resno in da je potrebna premišljena obnova. Odgovoren pristop je bil še toliko bolj pomemben, ker so stolne orgle tako rekoč nedotaknjen zvočno-tehnični biser slovenske pozne romantike, pomemben tudi za širšo evropsko javnost.
Foto: Organistica
Zavedajoč se razsežnosti, odgovornosti in pomena samokritičnosti pri načrtovanju obnove zgodovinskega inštrumenta, kot so Milavčeve stolne orgle, smo sprejeli odločitev, da po vzoru uspešnih projektov centra Göteborg Organ Art (GOArt) stolne orgle najprej natančno dokumentiramo.
Po dvomesečnih pripravah smo julija 2021 pričeli s prvo fazo dokumentiranja, ki je trajala do sredine septembra. Z drugo fazo dokumentiranja smo pričeli avgusta 2022 in jo zaključili konec septembra.
Dokumentiranje je med drugim vključevalo podrobno fotografiranje inštrumenta in njegovih sestavnih delov, meritev piščalnih menzur, mehovja, sapnic, igralnika, orgelskih omar in snemanje zvoka orgel. Namestili smo senzorje za spremljanje temperature in vlažnosti prostora. Uvedli smo tudi vodenje t. i. dnevnika orgel, v katerega smo sproti beležili ugotovljene okvare inštrumenta.
Ene najpomembnejših metod, ki smo jih razvili pri projektu dokumentiranja, so bile takšne merilne tehnike, ki v nobenem pogledu ne vplivajo na materialno vsebino instrumenta. Z dokumentiranjem trenutnega stanja instrumenta smo tako zagotovili objektivno osnovo za nadaljnje raziskave.
Kakšne cilje smo dosegli
Z dokumentiranjem Milavčevih orgel nam je uspelo doseči dva glavna cilja, in sicer:
- razviti dokumentacijsko politiko in metodologijo za zgodovinske orgle v Sloveniji ter
- pridobiti in na enem mestu zbrati podatke oz. informacije o orglah, ki lahko služijo kot podlaga za prihodnje primerjalne študije konstrukcije in tehnike izdelave orgel.
Naš pomemben cilj je bil ustvariti dokumentacijski postopek, ki bi izdelovalcem orgel in organologom omogočal študij in eventualno rekonstrukcijo inštrumenta neposredno iz dokumentacije. Poleg tega pa dosledno upoštevati tudi več vidikov varovanja kulturne dediščine.
Zgodovinski inštrument je treba zaščititi pred potencialnimi neprofesionalnimi posegi in manj skrbnimi popravili. Namen dokumentacije je zato tudi pomoč pri oblikovanju strokovnega programa varovanja in vzdrževanja instrumenta, prav tako pa bi morala čim bolj pomagati pri preprečevanju poškodb zaradi nepremišljenih posegov.
Foto: Branko Petauer
Rezultate našega dela smo objavili v obsežnem elaboratu. Tako je nastala prva podrobnejša dokumentacija pomembnih zgodovinskih orgel v Sloveniji, kot so orgle Ivana Milavca (Op. 26, 1911) v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani.
Foto: Organistica
