Enaindvajsetega februarja 2024 praznujemo 150. obletnico rojstva Ivana Milavca, pomembnega slovenskega izdelovalca orgel in učenca Franca Goršiča. V luči tega jubileja velja še posebej omeniti nepričakovano odkritje mojstrove zapuščine, ki jo je 16. aprila 2023 njegova potomka Nevenka Škrlj predala Luki Posavcu.
Foto: Organistica
»Odkritje Milavčeve zapuščine predstavlja pomemben mejnik slovenske organologije in razumevanja dogajanj v Milavčevem času. Raziskovanje pridobljenih materialov bo omogočilo, da bomo določene informacije lahko potrdili ali jih ovrgli, pri čemer se bodo odprla tudi mnoga nova vprašanja.«
Luka Posavec
Zapuščina Ivana Milavca obsega še ohranjene rokopise, osebni zvezek s popisom njegovih orgel, osebne beležke, spričevala, pisma, družinske fotografije, osebno pesmarico z najljubšimi skladbami, literaturo o harmoniju … Vsi materiali so že skrbno skenirani, organolog Jurij Dobravec pa jih katalogizira.
Notni zvezek z rokopisom priredb
Še posebej velja omeniti vsebino notnega zvezka z rokopisom priredb narodnih in umetnih pesmi za štiriglasni moški zbor. Avtorji so navedeni, kjer so zapisani: Rožica (A), Ločitev (F), Lahko noč (Mašek, D), Zvezda (Ipavec, E), Prošnja (Es), Sporočilo (Tovačovsky, Es), Pred slovesom (B), Lahko noč (Hajdrih, G), Slovo (Kocjančič, G), Ljubezen in pomlad (Medved, E), Gorska cvetica (Fajgelj, G), Pod oknom (Hajdrih, A), Ko brez miru (As), Slavjanska (D), Jadransko morje (Es), Novinci (D), Oj Banovci (D), Naprej! (B), Telovadski zbor (?Suchs, C), Danes tukaj jutri tam (Kocijančič, A), V Naravi (C), Na ples (E), Mazurka (G), Stopej (G), Lipa (G), Večerna (G).
Milavčev notni zvezek >
Opusna knjižica
Najdena Milavčeva opusna knjižica je bil njegov osebni katalog orgel, ki jih je zgradil. Zabeležil si je vrsto podatkov o orglah, od lokacije namestitve in cen do dispozicije, mer in materialov ter drugih tehničnih podrobnosti.
Milavčeva opusna knjižica >
V zapuščini odkrijemo tudi ohranjene račune, iz katerih je razvidno, kje je naročal piščali in druge materiale, npr. Aug. Laukhuff, 17. 10. 1914, in Meisinger & Sohn FACTURA, 12. 2. 1915.
»V Milavčevi zapuščini odkrijemo tudi fascinanten podatek, da se je pri njem učil oz. delal Josip Valiček, Ivan Naraks pa je dokončal zadnje Milavčeve orgle. Med seboj so se torej poznali in sodelovali.«
Luka Posavec
Tiskovine
Med materiali najdemo tudi pomembnejšo literaturo:
- Orgelbaumeister (Orglarski mojster, 1773)
- Die Kunst des Orgelbaues (Umetnost orglarstva, 1779)
- Die Reform des modernen Druckwind-Harmoniums (Reforma sodobnega harmonija, 1908)
- Harmonium-Schule (Šola za harmonij, 1904)
Popis osebne zapuščine Ivana Milavca (avtor Jure Dobravec) >
Milavčeva zapuščina je mnogostransko odkritje
Odkriti dokumenti nam poleg informacij o njegovih orglah omogočajo vpogled tudi v njegovo zasebno življenje, ki nam je bilo do sedaj neznano. Ob vsem odkritem bo treba na novo napisati Milavčev življenjepis. Sedaj poznamo tudi vzrok njegove nenadne smrti ter s tem povezano dogajanje. Žalostno je tudi spoznanje, da se je po njegovi smrti družina iz dneva v dan borila za preživetje.
Vir: Wikipedia
Odkritje je pomembno tudi za Milavčeve največje orgle, ki stojijo v ljubljanski stolnici (Op. 26, 1911). Maja 2021 so se ponovno obudili pogovori o njihovi obnovi. Z novimi informacijami smo pridobili dokončno celostno podobo teh orgel. Projekt obnove stolnih orgel pa bo še dolga pot odkrivanja pomena lastne orgelske kulture, saj so orgle tako rekoč nedotaknjen zvočno-tehnični biser slovenske pozne romantike, pomemben tudi za širšo evropsko javnost. Odkritje njegove zapuščine je tako dober uvod in motivacija za nova spoznanja in povezovanja.
Foto: Branko Petauer
Zahvala ob odkritju Milavčeve zapuščine gre še posebej ge. Nevenki Škrlj, ki nam je predala ohranjeno dokumentacijo in pomaga pri njenem urejanju. Prav tako hvala tudi Tomažu Sevšku in Juriju Dobravcu za pomoč in nasvete ter za obsežno katalogizacijo zapuščine.
