O novih orglah v Šentvidu pri Stični

Po več kot dveh letih preučevanja, preudarnega načrtovanja in tehnično ter akustično zahtevne izdelave so 12. februarja 2023 na koru cerkve sv. Vida v Šentvidu pri Stični veličastno zadonele nove orgle. Opravljeno je bilo veliko delo Orglarstva Močnik – izdelati in v prostor umestiti inštrument, ki bo z zvočno in vizualno lepoto, tehnično brezhibnostjo ter udobnostjo sedanjim in prihodnjim generacijam glasbenikov vir navdiha za glasbeno ustvarjanje, poslušalcem pa spoznanje, da si naziv “kraljica glasbil” orgle zares zaslužijo.

Orglarstvo Močnik

Orglarstvo Močnik je leta 1998 ustanovil Tomaž Močnik, ki je pred tem več let delal kot intonater v Orglarski delavnici Maribor. Šentviške orgle so njihovo 41. delo med novimi orglami.

Čeprav majhna delavnica je Orglarstvo Močnik sposobno izvedbe tudi velikih in zahtevnih projektov. Poseben izziv jim predstavljajo stilno usmerjeni projekti, kot so bile npr. orgle v slogu francoske romantike v župnijski cerkvi Ljubljana Šiška (47, III + P) in orgle v cerkvi v Hööru na Švedskem (34, III + P) izdelane kot stilistična adaptacija Gottfried Silbermannovega (1683–1753) koncepta z dodatki južnonemških orglarjev (J. Gabler, K. J. Riepp, J. N. Holzhay) iz istega obdobja.

Med najodmevnejšimi inštrumenti so orgle v Velesovem (37, II + P), ki se stilno zgledujejo po inštrumentih znamenitega saškega orglarja Zachariasa Hildebrandta (1688–1757) in Gottfrieda Silbermanna. Osnovno vodilo pri načrtovanju tamkajšnjih orgel je bilo, da se tudi v Sloveniji postavijo orgle, na katerih bo mogoče kar najbolj avtentično izvajati čudovito orgelsko glasbo Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750).

Posebnosti novih Močnikovih orgel

Vetrovni ustroj

Dvogubni skladiščni meh s tremi polnilnimi mehovi je nameščen na podstrešju v namenskem prostoru. Pogon je izveden po vzoru Goršičevega v uršulinski cerkvi v Ljubljani. Organist ima možnost izbire zračnega izvora med električnim ventilatorjem ali zajemanjem zraka s pomočjo polnilnih mehov na motorni pogon. Kanali, ki vodijo zrak od meha do sapnic, so izdelani iz smrekovega lesa ter znotraj impregnirani z lepilom.

Orgelska omara

Orgelska omara klasične oblike je postavljena na sredino kora. Prvi manual (glavno piščalje) je v sprednjem delu omare. V prospektu stojijo piščali registra Principal 8’. V zadnjem delu omare sta drugi in tretji manual v žaluzijah. Pedal je postavljen ob zadnji steni, največje pedalne piščali pa stojijo na tleh. Načrt je izdelal mojster Jožef Močnik, in sicer po vzoru starega šentviškega prospekta. Obstoječe rezljano okrasje in polnila so bila restavrirana in dopolnjena v restavratorski delavnici Legan iz Žužemberka. Orgelska omara je izdelana iz mehkega masivnega smrekovega lesa. Nosilna ogrodja sapnic so izdelana iz masivnega jesenovega lesa.

Igralnik

Igralnik je prostostoječ pred orgelsko omaro, tako da je organist s hrbtom obrnjen proti oltarju. Zunanji izgled igralnika je v slogu povzetem iz Goršičevih in Walckerjevih inštrumentov druge polovice 19. stol. Obseg manualnih klaviatur je od C do g³ oziroma 56 tipk. Obloga celotonskih tipk je iz kosti, poltonske tipke pa so iz kakovostne ebenovine. Obseg pedalne klaviature je od C do f¹ oziroma 30 tipk. Izdelana je iz hrastovega lesa. Poltonske tipke imajo oblogo iz trdega temnega lesa (grenadil). Registrski potegi so razporejeni na obeh straneh manualnih klaviatur. Ročice so iz trdega lesa, vanje pa so vstavljene porcelanaste ploščice z imeni. Na igralniku je vgrajena luč za osvetlitev notnega pulta ter luč za osvetlitev pedalne klaviature. Klop za organista je narejena iz masivnega hrastovega lesa in ima vgrajen mehanizem za nastavitev višine.

Traktura

Tonska traktura je mehanska, lahka, občutljiva in natančna. Potezne letvice oziroma abstrakte so iz gostoraslega smrekovega lesa. Abstrakte so vodene z vodili, ki preprečujejo nihanje med igranjem. Vsi deli tonske trakture so iz lesa, razen osi na grednih deskah, ki so iz jeklenih cevi. V orglah je kar 19 razdelilnih desk.

Registrska traktura je električna.

Mehanska sapnica na stožce

Sistem sapnic je mehanski na stožce. Okvir sapnic in stene registrskih kancel so izdelane iz masivnega lesa. Ventili (stožci) so iz izbranega trdega lesa. V orglah je kar 1908 stožcev. Na tesnilni površini je nalepljeno kvalitetno ovčje usnje. Navojna dvižna žica je iz medenine. Žebljički pri vodilih stožcev so iz nerjavečega materiala. Piščalne deske so izdelane iz smrekovega lesa. Vdolbine, v katerih stojijo piščali, so izžgane.

Piščali

V orglah smo uporabili 14 izvirnih Goršičevih registrov iz orgel v Vipavi (1892, Op. 57). Piščali so ustrezno obnovljene. Nove kovinske piščali so izdelane iz zlitine kositra in svinca v odstotkih, ki so značilni za posamezen register. Površina je polirana. Lesene piščali so iz izbranega lesa. Jezičnik Trompete 8’ je ohranjen iz starih šentviških orgel, Oboë 8’ je prvovrstni izdelek firme Killinger iz Freiberga v Nemčiji in Bombarde 16’ s polovičnimi odmevniki in prenihajočimi jezički, ki so bili izdelanimi v orglarskem podjetju Chwatal & Sohn, Merseburg pred letom 1892.

Skupno je v orglah 1650 piščali, od tega 1220 kovinskih in 430 lesenih. Največja piščal v orglah je piščal pedalnega registra Principalbas 16’ s prostornino 254 l. Najvišja piščal pa je piščal manualnega registra Salicional 16, ki meri 5,5 m. Telo najmanjše piščali pa meri le 5 mm.

Dispozicija orgel

Nove orgle se zvočno zgledujejo po Goršičevih orglah iz uršulinske cerkve v Ljubljani (1891, Op. 56), kjer je implementiran sistem mehanske igralne trakture s sapnicami na stožce in pnevmatski sistem z mehovi za vklop in izklop zvez in zbiralnikov. Te rešitve smo uporabili tudi v Šentvidu pri Stični.

Zvočno zasnovo novih šentviških orgel so oblikovali Luka Posavec, Aleš Razpotnik in prof. dr.h.c. Christoph Bossert z Visoke šole za glasbo v Würzburgu.

Dispozicija orgel >