Orgle v cerkvi sv. Jožefa v Celju

V župnijski cerkvi sv. Jožefa v Celju je leta 1902 ob praznovanju 50. obletnice prihoda lazaristov v Celje firma bratov Rieger (Gebrüder Rieger, K.u.K. Hof-Orgel-Fabrik) iz Jägerndorfa (danes Krnov na Češkem) kot svoj 893. opus izdelala nove orgle. Instrument je imel 20 registrov, razporejenih na dveh manualih in pedalu, ter pnevmatsko trakturo, ki je bila v času pozne romantike izraz tehnične naprednosti. Igralnik je bil nameščen pred orglami. Kot pišejo stari viri, je bil zvok orgel poln, mehak in primeren za spremljavo zbora ter ljudskega petja.

Izvirna dispozicija orgel bratov Rieger iz Jägerndorfa iz leta 1902

Že kmalu pa so se pokazale slabosti pnevmatske tehnike, ki je bila občutljiva na klimatske razmere, zlasti pozimi. Leta 1926 je na težave opozoril duhovnik in skladatelj Alojzij Mav v reviji Cerkveni glasbenik, kjer je zapisal: »Ta nesrečni Rieger, da je ravno nas tako urezal s prvimi svojimi poizkusi!« (A. Mav, Sv. Jožef nad Celjem, CG 1926, št. 49, str. 47). Te tehnične pomanjkljivosti so vplivale tudi na dojemanje orgel med glasbeniki.

Obnova in povečava orgel

Ob koncu 20. stoletja se je pojavilo vprašanje povečanja oziroma obnove orgel. Ključno vlogo je imel tedanji župnik g. Jože Planinšek, ki je skupaj s Škofijsko orglarsko delavnico Maribor ocenil, da orgle sicer niso tehnični vrhunec svojega časa, a z močnim in mehkim zvokom odlično napolnijo cerkev in so primerne za zborovsko in ljudsko petje. G. Planinšek je opozoril tudi na finančno in kulturno vprašljivost popolne zamenjave ter dodal, da se lahko romantična dispozicija, zaradi spreminjajočih se okusov v umetnosti, znova izkaže za aktualno.

Čeprav so pnevmatske orgle danes pogosto zapostavljene, se je izkazalo, da so bile te pri sv. Jožefu povsem primerne za obnovo in da so tudi po več kot stoletju dobro ohranjene. Zato je prevladalo prepričanje, da si orgle zaslužijo temeljito obnovo in nadgradnjo, ne pa zamenjave. Po številnih posvetovanjih so se v letu 2002 v župniji Celje – sv. Jožef odločili za obnovo in povečavo Riegerjevih orgel, delo pa je izvedla Škofijska orglarska delavnica Maribor.

Največji tehnični izziv obnove so predstavljale sapnice, medtem ko so leseni deli orgel – piščali in omara – ostali v odličnem stanju. Dolgoročno opazovanje je pokazalo, da težave niso nepremostljive: orgle, ki redno zvenijo, ostajajo prožne; orgle, ki molčijo, propadajo. Stabilnejše klimatske razmere, zagotovljene z novim ogrevalnim sistemom v cerkvi, so bistveno zmanjšale tveganja za pnevmatske komponente.

Prof. Mario Perestegi je pripravil dva predloga razširitve dispozicije: z dodatnimi registri na obstoječih manualih ali z novim tretjim manualom. Zaradi prostorskih omejitev je bil izbran drugi predlog.

Dispozicija je bila razširjena za osem novih registrov, nameščenih na pnevmatskih sapnicah, ki sledijo izvirnim. Pedal je bil okrepljen z dvema 16-čevljskima registroma, orgle pa so pridobile dva nova jezičnika: pozavno 16’ v pedalu in oboo 8’ na drugem manualu.

Obnovljene orgle zdaj štejejo 1.554 piščali, od katerih je 1.020 izvirnih Riegerjevih, 534 pa je novih. Instrument je dobil še elektropnevmatsko trakturo in dva električna igralnika.

Dispozicija orgel z razporedom novih registrov

*Dodani novi registri so navedeni v krepki pisavi.

Celota deluje pregledno, funkcionalno in spoštljivo do zgodovinskega izročila; obnovljene orgle so tudi opus 66 Škofijske orglarske delavnice. Inž. Brane Košir je poudaril temeljno vodilo projekta, to je spoštovanje preteklosti in zavest, da se umetnost giblje v krogih, kar vključuje tudi ohranitev izvirnega igralnika kot razstavnega predmeta in del celostne kulturne dediščine.

Cerkev je s tem ob praznovanju 150. obletnice prihoda lazaristov v Celje zopet dobila zanesljive orgle, ki nam sedaj ponujajo veliko bolj pestro izbiro zvočnih barv, na njih pa je mogoče igrati zahtevnejše in virtuozno bolj bogate skladbe.

V kakšnem stanju so orgle danes in kakšni posegi so potrebni

Leta 2025, po 23 letih od obnove oz. povečave, se je župnija Celje – sv. Jožef odločila za servis orgel. Obrnili so se na Organistico, da bi jim pomagali pri pripravi strokovne ocene stanja in predlogov potrebnih posegov. Podroben ogled orgel smo izvedli 6. decembra 2025, pri tem pa orgle delno dokumentirali in ocenili obseg nastalih poškodb. Na podlagi zbranih in urejenih podatkov smo pripravili podrobno poročilo oziroma elaborat.

Dispozicija orgel >

Opis piščalnih registrov >

Oskrba z zrakom

Glavni dvogubni meh, dimenzij 3000 mm x 1580 mm, napaja električni ventilator znamke Aug. Laukhuff – Weikersheim Nr. 35116, 28 m3/ min, 120 mmWS, 1,5 H.P., 1400 rpm, ki je nameščen v severnem zvoniku cerkve. Iz glavnega dvogubnega mehu se preko 4 sapnih kanalov napajajo sapnice oz. registrske kancele manualnega in pedalnega piščalja. Zračni pritisk v glavnem mehu je 97 mm

V primeru generalne obnove orgel bi bilo smiselno izdelati novo leseno masivno zaščitno komoro z dodatno notranjo protizvočno izolacijo. Na sesalni loputi komore je potrebno poskrbeti za ustrezno filtracijo zraka, ki ga motor mora zajemati iz cerkve.

Glavni meh v orglah se po potrebi odpre, očisti in zatesni ter glede na stanje, delno oz. po potrebi zamenja iztrošeno usnje (na pregibih, predvsem znotraj). Podobno se na zunanjih vidnih površinah mehov zamenja tudi modri papir.

Sapne kanale za dovod zraka v sapnice se očisti, pregleda in po potrebi dodatno zatesni ali po potrebi zamenja/ rekonstruira.

Pnevmatika

V primeru generalne obnove orgel bi bilo potrebno pregledati stanje membran. Sistem v sapnici je potrebno temeljito nastaviti oz. regulirati. Pri naročanju ustreznih membran je potrebno posebno pozornost posvetiti izbiri materiala in sami kakovostni izdelavi. Prav tako se v dogovoru med izvajalcem del in naročnikom dogovori o količini naročila (zaloga materialov za nadaljnje vzdrževanje).

Sapnice

Vzporedno z regulacijo pnevmatskega sistema je potrebno preveriti tudi stanje in delovanje sapnic. Dobro bi se bilo posvetovati o možnostih predelave nove pedalne sapnice (Principalbas 16′ in Pozavna 16′), da bo ta ustrezala registrom na njej. Register Principalbas 16′ ima namreč pod dimenzioniran zrak in posledično kljub temu, da je njegov dovod zraka popolnoma odprt, ne razvije masivnega (pravega) tona, poleg tega so piščali preveč natrpane, kar še pripomore k tem. Register Pozavna 16′ pa je popolnoma nedostopen za uglaševanje.

Potrebno bi bilo izboljšati dostop do dodanih piščali v vrhu orgelske omare (uglaševanje jezičnika Oboa 8′). Dostop mora biti enostaven in varen. Velika izboljšava bi bila, da se namesti še kakšen dodaten lesen podest na stropu med omarama in privijači obstoječ podest znotraj omare.

Razporeditev piščalja na sapnicah (od oltarja/ spredaj proti zadnji steni)

*Sapnici I. in II. manuala sta v isti ravnini oz. v prvem nivoju nad vetrovnim ustrojem orgel.

Piščalje

Vse piščali se po demontaži očisti in obnovi po ustaljenih postopkih.

Kovinske piščali se poravna, popravi in utrdi noge, ki so se zaradi teže sesedle, ter spajka robove (uglaševalne izreze), ki so bili poškodovani pri uglaševanju. Nekatere kovinske piščali so bile ob preteklih posegih v orgle neustrezno zamenjane s piščalmi neustreznih mer (zamenjava s piščalmi brez uglaševalnega izreza, zamenjava koničnih piščali s cilindričnimi piščalmi in zamenjane piščali nimajo prave višine nog). Takšne piščali je treba zamenjati z ustreznimi replikami.

Piščali v pročelju se, po dogovorjenem postopku, pri obnovi ročno ali strojno spolira do prvotnega sijaja.

Na lesenih piščalih je potrebno sanirati vse razpoke in lepljene spoje, ki so popustili. Enako se sanira tudi nastala črvojedina, poskrbi pa se tudi za ustrezno zaščito piščali. Odviti je potrebno vse predložke in izenačiti reže. Zarjavele vijake spolirati, poškodovane pa zamenjati. Na pokritih piščalih je potrebno obnoviti in prilagoditi pokrove in zamenjati otrdelo usnje (modifikacija tesnjenja s filcom). Vse ročaje na pokrovih, ki so poškodovani ali zaradi črvojedine nimajo več potrebne trdnosti, je potrebno nadomestiti z novimi (replike). Enako je z replikami potrebno nadomestiti tudi dotrajane črvojedne noge na piščalih.

Posebno skrb je potrebno posvetiti ustrezni izravnavi zvočnih barv jezičnikov.

Čiščenje orgel

Orgle so zelo zaprašene. Zato je poseg čiščenja orgel zelo potreben. Ob ogledu orgel oči zbode velika prisotnost plesni. Plesen je prisotna po skoraj celotni notranjosti orgel, najhuje pa je prizadet zgornji del orgelske omare. Težave s plesnijo se morajo rešiti (dolgoročno) karseda celovito. Prizadete dele je potrebno očistiti z ustreznim čistilom proti plesni in nato impregnirati proti nadaljnjim napadom!

Intonacija

Leta 2002 dodani manualni registri se s starim delom zvočno ne zlivajo optimalno. Trši, proti novobaročni smeri intonirani registri namreč zaradi izrazitejših oktavnih alikvotnih tonov niso dovolj blizu poznoromantičnemu Riegerjevemu instrumentu. Priporočamo, da intonater “nove” manualne registre omehča ter alikvote pravilno zvočno umesti, torej omogoči naravno padanje alikvotov namesto poudarjenih oktavnih alikvotov. Prav tako je treba poskusiti izboljšati zvok Principalbasa 16’, da bo ustrezno nosil zvočno celoto, pri čemer je priporočljivo dvigniti manjše piščali, da imajo več prostora okoli ustnic za razvoj zvoka.

Poseben izziv predstavlja pomanjkanje 4′ registrov v orglah. Pri povečavi orgel namreč ni bilo upoštevano, da izvirni instrument nima lastnega 4′ registra: register Oktava 4′ je oktavna transmisija registra Principal 8′, register Flöte 4′ iz Hohlflöte 8′, Ostave 4′ iz Geigenprincipal 8′, Flöte 4′ iz Rohrflöte 4′. Posledično ni bil dodan noben samostojen 4′ register. Dolgoročno bi bilo smiselno razmisliti o ustrezni menjavi ali dodatku, na primer uvedbi novega 4′ registra na mestu dodane Superoktave 2′.

Orgelska igralnika

Orgle imajo dva električna igralnika. Prvi je postavljen na koru pred orglami, tako da organist gleda proti orglam, torej stran od oltarja. Drugi igralnik se nahaja spodaj na levi sprednji strani cerkve in je glede na oltar postavljen pod kotom 90°, gledano proti oltarju, tako da ima organist pregled nad celotnim dogajanjem v cerkvi in pri oltarju.

Nagibna registrska stikala so razvrščena nad drugim manualom. Ob izvedbi del se lahko uredijo tudi »stalni gosti« orgelskega igralnika (integracija sistema projekcije za pesmi, komunikacija z zakristijo, ozvočenje organista/organistke, kamera za spremljanje bogoslužja oziroma koncerta).

*Nastavitvi crescenda sta pri zgornjem in spodnjem igralniku različni.

Igralnik spodaj

Na I. manualu ne dela tipka fis² na sledečih registrih:

• Burdon 16′
• Principal 8′
• Hohlflöte 8′
• Gedeckt 8′
• Salicional 8′
• Cornett II – III
• Mixtur VI 2 2/3′

Na II. manualu pri registru Vox coelestis 8′ piska sam od sebe ton dis².

Na pedalu pri registru Oktavbas 8′ piska sam od sebe ton dis¹.

Na pedalu pri registru Pozavna 16′ ne delajo sledeči toni: D, GIS, A, h⁰, f¹.

Ob vklopu zbiralnika Tutti piskajo oz. sami od sebe »pojejo« zgoraj navedeni toni.

Igralnik zgoraj

Na I. manualu ne dela tipka fis² na sledečih registrih:

• Burdon 16′
• Principal 8′
• Hohlflöte 8′
• Gedeckt 8′
• Salicional 8′
• Cornett II – III
• Mixtur VI 2 2/3′

Na II. manualu pri Vox coelestis piska sam od sebe ton dis²

Na II. manualu ne delajo toni oz. tipke od C – b².

Orgelska omara

Preveriti je potrebno vse nosilne konstrukcije za trdnost in ustrezno orientacijo rasti lesa nosilcev. Ob obnovi se ustrezno preveri oz. uredi vrata, ki se odpirajo na orgelski zapah ali tečaj. Odstrani se neustrezno elektrifikacijo orgelske omare in igralnika. Uredi se ustrezno elektrifikacijo (razvetljava znotraj in zunaj). Ustrezno se sanira poškodovano zunanjo barvo in rezljano okrasje. Poleg tega se omaro znotraj in zunaj tudi temeljito očisti.

Riegerjeve orgle kot pričevalke časa in liturgične prakse

Orgle v župnijski cerkvi sv. Jožefa v Celju niso le glasbilo, temveč živa pričevalka zgodovine, tehničnega razvoja in liturgične prakse določenega prostora. Njihov zvok nosi duh časa, v katerem so nastale, hkrati pa vstopa v sodobnost in jo soustvarja. Riegerjeve orgle so v več kot stoletnem obstoju doživele občudovanje, kritike, tehnične izzive, prenove in nadgradnje. O njih so odločali in razmišljali cerkveni glasbeniki, orglarji in duhovniki – vsak iz svoje perspektive, a z enako skrbjo: kako ohraniti dediščino in jo hkrati prilagoditi sodobnim potrebam.